https://www.lorettamartello.it/2025/03/

Spomin na Mojstra mojstrov, 100 let po njegovem prestopu praga

"Med tisoči radovednih vprašanj, ki so se mi porajala po glavi, ko sem bil majhen, je bilo eno tole: zakaj kresničke oddajajo svetlobo?

Kdo so kresničke? In zakaj sem jaz "kdo" in ne "kaj"?"

Vse, o čemer govori Rudolf Steiner, je »kdo« in ne »kaj«. Duh živi v vsem in edina esenca vsakega bitja (celo kamen je bitje, celo bilka trave, celo oblak) pripada Duhu. Torej gre za »kdo«, vsaka ustvarjena stvar ima svoj namen in spoštovanja vredno mesto na tem našem planetu in v vesolju.

Rudolf Steiner uči, da se kresničke pojavljajo na koruznih poljih na dneve svetega Janeza, tistega, ki je krstil Jezusa in nato dovolil, da se je Kristus spustil nadenj. In Kristus pravzaprav pomeni »prinašalec luči«.

Sveti Janez se je rodil 24. junija, ko Sonce (Kristus-Sonce) doseže najvišjo točko na nebu in Zemlja prejme največ svetlobe.

Kot otrok sem oboževal kresničke v jasnih poletnih nočeh, ko je bila zemlja še naravno obdelana in je bilo nebo jasno. Kdo so kresničke? Za ljudi so predstavitev tega, kar vidijo živa bitja v drugih svetovih, ko poleti pogledajo na naš planet: luč, ki se prižge v dneh solsticija. Kresnice človeka spominjajo, kakšna je bila Zemlja v tistih časih, gledano iz vesolja.

Rudolf Steiner je dal odgovore na vprašanja, na katera mi nihče ni znal odgovoriti, in odgovori so bili tako konkretni kot duhovni. Nič v njegovih besedah ni bilo videti brez realistične skladnosti. Ti odgovori so v mojo dušo položili opeke velike Hiše, iz katere vse izvira.

Moje potovanje z antropozofijo se je začelo pred mnogimi leti, ko se mi »po naključju« znašla v rokah knjiga z naslovom Čebele, ki jo je napisal avtor Rudolf Steiner.

To knjigo sem prebrala v enem dihu in od tistega dne naprej sem se odločila, da se ne morem odpovedati temu dragocenemu viru okultnega znanja.

Leta sem preučevala knjige, da bi našla "nekaj", ne da bi točno vedela, kaj. Oboževala sem veliko knjig in veliko avtorjev, a na koncu sem vedno imela občutek, da nisem našla tistega, kar sem iskala.

Celo najglobljim analizam in raziskavam je manjkalo tisto načelo, iz katerega lahko izhaja smisel človekovega življenja in vsega okoli nas.

Ko sem brala in iskala odgovore na tisto, kar je vedno trkalo na vrata mojega uma in srca, me je prevzela nenavadna tesnoba, in ko sem srečala Rudolfa Steinerja, sem vedela, da sem vedno iskala antropozofijo. Živela je v meni kot gotovost, ki sem jo vedno poznala, a je bil potreben nekdo, kot On, ki nam jo je dal, da jo je v meni ponovno prebudil.

Ko sem prebrala knjigo o čebelah, sem začutila mir. Mir duše, ki je končno našla, kar je iskala, mir, ki človeku omogoča razvoj vere, upanja in ljubezni, mir tistih, ki končno začutijo mir.

Tako sem začela spoznavati antropozofijo in tistega prav posebnega človeka, ki nam jo je prinesel. Njegova besedila so me takoj navdušila, saj v njih ni bilo obljube lahkih rajev, ni bilo prošnje, da bi ostali pri miru v meditaciji, da bi dosegli ekstazo, ki zadovolji samo sebe, ni bilo lahkotnosti v govorjenju o Duhu.

Kar me je navdajalo z občutkom domačnosti, je bilo dejstvo, da je govoril o čebelah, kresničkah, blatu, lesu, kamenju in neštetih drugih stvareh, kot da bi bilo vse prežeto z dragoceno Svetlobo. ... nadaljujte z branjem ->

Dragi prijatelji, V teh dneh, ko se dogajajo Misteriji zmage Luči, vam pošiljamo najboljše želje. Velika Noč je »prehod«, globoka preobrazba, ponovno rojstvo in prenova za tiste, ki se odločijo živeti v svobodi Jaza in v Moči Ljubezni. Vsem želim Sveto Veliko Noč Vstajenja.

Velika Noč kot Iniciacija

Beseda radost pomeni, da se duša združi z duhom. Duša se odpre kot kelih in duh vstopi vanjo. To je Velika Noč. Velika Noč etericnega Kristusa ni vec Križ, temvec Radost.

Že zdavnaj bi morali preseci prizor križanja Kristusa. Morali bi ga prepoznati, si ga predstavljati kot Vstalega v vecnem telesu, kajti od tam naprej se zacne za nas ljudi možnost te radosti, možnost, da se naša duša napolni s Kristusovim delovanjem. Pred dva tisoc leti je bila Velika Noc zmaga nad smrtjo, danes pa pomeni dar radosti. Ste prepricani, da ste že doživeli radost, ko je duša polna duha? Velika Noc kot Posvecenstvo Jezus se je uspel spustiti z nepopisnim pogumom, s pomocjo Marije, ki mu je sledila in z delovanjem Kristusa od zgoraj. A vendar to ni le cudež, temvec je CUDEŽ NAD CUDEŽI. Cudež je, ce se Luc zgosti in postane materija. Toda, da se materija spet vrne in postane Luc, to je cudež vseh cudežev. In ravno to se je zgodilo na Veliko Noc. Ko je v nedeljo zjutraj vstal, se ga je Magdalena hotela dotakniti. Ker pa je bilo tisto Telo Svetlobno Telo, ki se je dvigovalo in ga je Magdalena vlekla navzdol, jo On tako nekako nagovori: »Ne dotikaj se me, kajti moram se dvigniti v Hišo Oceta!« Napraviti je moral red v celotnem Vesolju in se ponovno vrniti na Zemljo. Kar bi lahko pomenilo, da se Sveto Hostijo ali Duhovno Obhajilo lahko prejme le na Veliki ponedeljek (prava Velika Noc).

(Sveto pismo, slov. stand. prevod; Jezus se prikaže Mariji Magdaleni, /Jn 20,16-18/, Mr 16,9-11/)

CELOTNA VELIKA NOC JE KRŠCANSKO POSVECENSTVO, KI TRAJA TRI DNI IN OSEM UR.

Skupaj torej osemdeset ur. Vse iniciacije ponavadi trajajo tri dni in osem ur. Matematika pravi, da se Velika Noc v resnici ZAKLJUCI V PONEDELJEK ZJUTRAJ OB TREH, tocno takrat, ko Jezus prepove Magdaleni, da bi se ga dotaknila.

ZACETEK PA JE V CETRTEK OB DEVETNAJSTI URI. In zakaj gremo v nedeljo k Svetemu Obhajilu?

PRAVA VELIKA NOC JE TOREJ V PONEDELJEK.

Nekoc so to vedeli, zato je ponedeljek še vedno ostal praznik - praznik Angelov. K Svetemu Obhajilu naj bi šli v ponedeljek, ne pa v nedeljo, ce že moramo izbirati. Lahko bi šli še v vecje podrobnosti vsega, o cemer smo danes govorili. To se lahko izpelje, vendar pustimo nekaj še za drugic. Danes sem hotel prikazati bistvo vsega skupaj, kajti ponavadi vzamemo vsakega po en košcek in ravno zato obstaja velika nevarnost, da bi se izgubili v podrobnostih. Po Veliki Noci nas caka Vnebohod, o njem pa nismo rekli nicesar. Še štirideset dni je do Vnebohoda in v tem casu nas Kristus vsakoletno notranje poucuje. Potem je še deset dni do Binkošti in še nekako mesec ali dva do Sv. Janeza Krstnika. Po Sv. Janezu se Sonce zacne umikati. Kot ste lahko opazili, smo naredili cel krog skrivnosti Svetlobe, ki se zacne z januarjem in konca na dan Janeza Krstnika. Potem se dnevi pricnejo krajšati in vstopamo v skrivnosti casa. Vsako leto to ponavljamo in postopoma ozavešcamo zunanje, predvsem pa notranje ritme. Vprašanja slušateljev • Kaj se dogaja z našo svobodno voljo? Ce naše svobodne volje ne uporabljamo, se pogrezamo navzdol. Lahko pa na sredini poti z našo svobodno voljo obrnemo krivuljo navzgor in ne padamo vec. To se imenuje spreobrnjenje. Podobno, kot med vožnjo z avtomobilom. Vozimo in spoznamo, da smo zgrešili pot, zato se obrnemo in odpeljemo nazaj. Torej, mi prihajamo do tu, vsak dan se spušcamo, spušcamo, in v nekem trenutku recemo dovolj, zdaj se bomo vrnili gor in se spreobrnili. • Od kod izvira tisto Zlo, ki se pridruži duši na drugi stopnici? To Zlo se imenuje Lucifer ali prinašalec Svetlobe, toda neresnicne svetlobe. • Kaj se zgodi s tistimi, katerih pot gre le navzdol? Po vsej verjetnosti bodo postali demoni. • Ali bodo imeli možnost, da se vrnejo? Prva možnost nam je ponujena sedaj, potem bomo imeli še dve možnosti. Ob koncu vseh casov ali ob koncni sodbi bomo vsi morali ostati, vsak na svoji strani. Ali bomo sinovi Vstajenja ali pa izgubljeni sinovi? Ce gremo le navzdol in se nocemo vrniti, bomo sami sebe izkljucili iz evolucije. Z Jaz-om se lahko odlocimo in tudi dolocimo, zato lahko izbiramo. Vedno se lahko odlocimo, kateremu gospodarju bomo služili. Ne pozabimo, da moramo postati bitja - prinašalci ljubezni in svobode. Nekoc bomo vsi postali Eno, razen izgubljenih sinov. • Ali obstaja meja, ki jo moramo prestopiti, da bo duša dokoncno pogubljena? Zaenkrat še ne. Ko pa bosta zapravljeni še preostali dve priložnosti, ki jih duša ne bo prepoznala, bo duša za vedno izgubljena. Ce se duša sedaj izgubi, pomeni, da je izgubljena le za ciklus ali obdobje, ki ga trenutno živimo na Zemlji. Potem nas cakajo preizkušnje in skušnjave še na bodocem Jupitru. Bodo ali bomo kot Angeli takrat uspeli spreobrniti demone? Kakšen izmed njih se bo vsekakor spreobrnil. Potem imamo še ciklus Venere, kjer bodo nekateri Nadangeli padli, drugi pa se bodo lahko rešili in tako naprej vse do konca. • Koliko casa traja en ciklus? Cas potuje z leve strani, na desni pa se zakljuci. To so argumenti, ki nas lahko napravijo panicne. Kako lahko živimo brez casa? Danes je to težko razumeti, zato je bolje, da o tem ne govorimo. Ali se lahko živi brez snovnega tridimenzionalnega sveta? Ko bo zakljucena inkarnacija sedanje Zemlje, ne bo vec prostora, ne bo vec materije, ne bo vec obstajalo zgoraj, niti spodaj, dolžina niti širina. Ne bo vec prostora, kot ga mi razumemo danes. Prostor bo postal = živeti v svetu živih oblik. Si lahko to vsaj zamislimo? • Kdo bo pomagal padlim živalim, rastlinam in mineralom, kameninam, kovinam? Clovek, se razume. Imamo štiri velike dolgove, in sicer do živali, rastlin, do mineralov in enega do cloveka. Dolg, ki ga imamo do cloveka, je dolg, ki ga imamo do Jezusa. Ali smo že placali Golgoto? Zaenkrat je nismo, to nam bo obracunano takrat, ko bomo tudi mi nosili križ, kot ga je nosil Simon iz Cirene. Imamo pa tudi dolg do cloveka. A to so že bolj težke misli. S tem se odpre poglavje o odgovornosti, ki jo nosi clovek. Vsi zemeljski svetovi cakajo, da zacnemo odplacevati omenjeni dolg. Na zacetku so bili vsi svetovi povsem povezani z omenjenimi stvaritvenimi silami. Ko pa je clovek razvil samozavedanje, je narava v naših rokah in caka, da bomo placali svoj dolg. Mi pa naravo še naprej le izkorišcamo in tako samo še povecujemo svoj dolg in odgovornost. Narava, ki je prepojena z modrostjo, nas neprestano »vlece za rokav,« skozi potrese, poplave, suše, vulkanske izbruhe. No, in kakšen je v resnici naš dolg do rastlin, do živali? Dolg je lahko samo ideja, koncept. Kaj pa se dogaja v ozadju in kaj moramo postoriti mi? Zelo malo ljudi na svetu razmišlja o tem. Eden izmed tistih, ki so najbolj jasno videli, kaj je treba narediti, je bil Rudolf Steiner, ki je do potankosti razumel, kaj je clovek dolžan storiti. Potem imamo dolgove do Angelov, Nadangelov, Arhajev, do elementarnih bitij, do Jaza Zemlje in še bi lahko naštevali. Polni smo dolgov in odgovornosti. Ko nam bodo jasni vsi dolgovi, ki jih moramo poravnati, ne bomo vec mirno spali. Mi le mislimo, da živimo kot gospodje, a vendar se ves ta cas zaradi neplacanih dolgov nabirajo obresti, ki jih bo nekoc potrebno odplacati. Ko pridemo do angelske zavesti, takrat placujemo dolg do živali. Ko zmoremo priti do zavesti Arhangela, se šele lahko zavedamo ,kako bomo odplacali dolg do rastlin. Ko pa bomo kot cloveštvo prišli do zavesti Arhajev, torej do Oceta, takrat bomo vedeli, kako odslužiti dolg do mineralnega sveta. Clovek, ki stoji na skici spodaj in ima svoj Jaz aktiven le 5 minut na dan, se ponavadi ne obremenjuje prevec za vse omenjene dolgove. Podobno kot otroci, ki si privošcijo vse, saj ponavadi vse placa oce. Vendar, potem oce rece: »Dragi sin, zdaj imaš 18 let in se sam znajdi.« Seveda to še ne pomeni, da je 18 let dopolnjena starost, ko naj bi imeli dovolj razprto zavest. Le duhovni svet nam ob dopolnjenem 18. letu govori: »Dragi clovek, zdaj si dobil Jaz in zacel boš odgovorno odplacevati.« In prav je tako, zakaj bi vedno starši placevali dolgove svojih otrok. Si lahko zamislite, celo od otrok, ki so docakali Abrahama. Ne pozabimo, da smo ali bomo pravo polnoletnost dosegli šele pri enaindvajsetih letih. • Želel bi še nekaj bolj prakticnega. Torej, ce hocemo okrepiti vero, obstaja nepogrešljiv nacin, in sicer, govoriti moramo zmeraj le resnico. Resnica hrani naše telo vere, mar ne? Kajti, skozi duha laži se spušcamo le navzdol. Dom laži je v prepadu. • Kaj pravzaprav pomeni beseda svoboda? V Evangelijih piše, da nas bo le resnica osvobodila. In tudi to je gesta svobode. Naslednja moc pa je ljubezen. Vse to so cilji cloveka. Kaj je tretji cilj? Vecno življenje, Dom Oceta. Vse pa se pricne tu spodaj, v pogumu do resnice. Toda, kaj ce nekdo nima poguma?

Le v primeru, da bomo imeli moci pravicnosti, prave mere, poguma, modrosti, si bomo lahko pridobili vero. • Kakšno vlogo imajo v nebo vzeti mojstri, na primer Saint Germain? Grof Sveti Germain je bil v Nebo vzeti mojster, ki ni nikoli rekel, da je ucitelj, temvec: »Kdo sem jaz? To, kar ti vidiš v meni.« Grof je bil veliko bitje, bil je Rožni križar, ki je bil v bistvu Lazar, tisti iz Evangelija, Janez Evangelist. Še prej pa je bil Kajn. In Kajna bi morali ponovno ovrednotiti. Treba je povedati tudi dobro o Kajnu. Omenjeni grof je reinkarnacija Christiana Rosenkreuza. Kristjan Rožni križar sedi na Kristusovi desnici, na njegovi levici pa sedi Rudolf Steiner. To so zelo veliki kršcanski Posvecenci, ki so prebrali Evangelije, kjer piše, da se nihce ne sme oklicati za Ucitelja. Kristus rece: »Nihce naj se ne imenuje ucitelj, kajti le eden je resnicni ucitelj – Jezus in ne jaz«. Razumeti moramo razliko med Jezusom in Kristusom. Jezus je drugi Adam, Kristus pa je bitje, ki vlada celemu Vesolju. In ravno zato rece Kristus: »Nihce izmed vas naj se ne da oklicati za ucitelja, ker je samo eden pravi Ucitelj – Jezus. On je edini cisti in pravi: »Jaz sem vaš vodja, zato sledite mojim korakom!« Kristjan Rožni križar (Christian Rosenkreuz) se ravno zato ni oklical za Ucitelja, enako kot se ni Rudolf Steiner. Današnji kršcanski Posvecenci bežijo od vseh oblik povelicevanja ucitelja nad ucenci. Ti veliki Posvecenci so na nek nacin naši starejši bratje, katere lahko vedno vprašamo za nasvet.

A vendar moramo ostati svobodni.

Ceprav imajo starejši bratje vec izkušenj, še vedno niso naši gospodarji, medtem ko Ucitelj vedno zahteva poslušnost. Poslušnost pa je ena izmed cerkvenih zaobljub. Ali zaobljube ne veljajo tudi za škofe ali papeža? Veljajo le za cloveka, torej nas? Zaobljuba poslušnosti velja le za duhovne resnice.

Poslušni moramo biti le neposredno duhovnim zakonom, ne pa zakonom cloveka.

• V cerkvi so nas ucili, da za Veliki petek, soboto in nedeljo ne bi delali. Vsako leto se Velika Noc ponovi. Je kot spomin v Zemlji, ki se vsako leto osveži. In to zahteva tudi naše sodelovanje. Takrat ne delamo z zemljo, tudi z živalmi ne, dajemo jim le hrano. Naravo moramo spoštovati, kajti Kristus ima raje, da ga ne motimo, saj je takrat vedno prisoten, in zato vsako leto obnovi zmago nad smrtjo. Drugi Adam in Kristus sta šla skupaj do dna prepada in tam osvobodila tistega prvega Adama (cloveštvo) ter ga prinesla ven na plano, kar se zgodi vsako leto.

• Najgloblja tocka spusta je v soboto zjutraj, ob enajsti uri. O tem v Evangeliju ne piše nicesar, niti o Veliki soboti. Izgleda, da Evangelisti niso imeli toliko moci, da bi sledili Kristusu do dna prepada. V nedeljo zjutraj se Jezus vzdiguje iz Zemlje in se prikaže Magdaleni. Magdalena ga ni spoznala, ceprav je bil Jezus njen bratranec in ga je videla dan prej, kajti tisti, ki je Vstal, je bil drugi Adam. Prvega Adama ali cloveštvo, ki je padlo na dno prepada, je prišel rešit drugi Adam – Jezus. Za njim pa prihaja Kristus. Jezus in Kristus se spustita in osvobodita padlega Adama. Takrat se dva Adama združita in ta združeni Adam Vstane, se dvigne v Svetlobnem Telesu, kajti v njem ni vec Teme.

In to Vstajenje v Svetlobnem Telesu imenujemo Neizigrano Telo, Telo Slave, Kamen Modrosti ali Fantom.

Omenjeni Adam nima vec oci in ušes od prvega Adama. Takrat se rodi nov pravzorec cloveštva. To je tisto, kar smo mi v resnici. Tudi v nas sta dva Adama, padli in Vstali. Eden je tisti, ki ga vidimo na fotografiji osebne izkaznice, naš drugi Adam pa je naše Telo Svetlobe.

 

Pozdravljeni!

Tokrat vam namenjamo povzetek prevoda zadnjih nekaj minut oddaje na radiju Gamma 5 z naslovom Vera ali Zavest, v kateri so gostili Fausta Carotenuta, dolgoletnega poznavalca Geopolitike in Antropozofije iz sosednje Italije.

Temo smo izbrali zaradi kratke in udarne obravnave tako individualne kot kolektivne Zavesti, katere moči so povezane tudi s trenutnimi svetovnimi geopolitičnimi razmerami.

Verjamem, da smo prepoznali večplastno ali večdimenzionalno človeško naravo, in sicer, da smo kot bistvo Duh ali del Božjega oz. Bitje Zemlje in hkrati Vesolja, da smo kot Duh nesmrtni in četudi odeti v snovnost, nismo od tega Sveta.

Zatorej, ne glede na to, kako silovito in vsestransko potekajo soočenja s silami Oviranja razpiranja kolektivne Zavesti, postanimo in ostanimo mirni, čuječi in navzoči, čudimo se vsemu zaznavnemu, se iskreno zahvaljujmo, saj smo čudo Stvaritve. Vsak izmed nas je kamenček v mozaiku Vesoljne Enosti oz. glasbena nota, ki je nihče ali nič ne zmore nadomestiti.

Tako kot smo si v zadnjih nekaj tisočletjih, še posebno pa danes zamislili in zastavili pot razvoja nas kot posameznika, človeštva in Sveta-prostora našega bivanja ter razpiranja Zavesti, ni v sozvočju s Stvarnikovo Idejo ali Namenom Projekta-Človek, zato ne bo obrodilo pravih, dobrih in zdravih plodov.

Slišali in prebrali smo si lahko, kdo in zakaj vodi bitke, najprej na Nebu, na ravni petim čutom nezaznavnega, nakar šele na Zemlji, tokrat predvsem za prevlado materializma nad Duhom, Duhovnostjo, nad Projektom-Človek. Ne pozabimo, vse izvira iz Duha in vse se v Duha, v še bolj razprto Zavest vrača.

Ni pomembno, katera izmed dveh svetovnih Piramid moči trenutno vlada in kakšna je njena morebiti le začasno uspavajoča strategija, saj si bomo pravo, vsaj notranjo svobodo morali pridobiti sami. Namreč, prava, resnična in dobra prenova obstaja le v naši notranjosti.

V mislih imam predvsem osvoboditev misli kot razmišljanja, pozneje pa tudi čutenja in delovanja. Pot nam je bila pokazana in moči za tako pomemben, dovršen podvig prinešene že pred dva tisoč leti. Na nas je, da to prepoznamo, sprejmemo in tudi udejanjimo.

Dovolite, da vas spomnim in opogumim, da se za pomoč pri današnjih tako zahtevnih, odgovornih procesih razpiranja Zavesti obrnete na svoj Izvor, na Bitja ali Zavesti kot so: Presveta Trojica, Kristus, Arhaj Mihael, Marija kot Pleroma (Bitje mnogoterih poslanstev),… saj vemo, da se vse pričenja v samem bistvu vsega kot Duhu ali Zavesti, ki postopoma preoblikuje in plemeniti duševni, eterski in snovni svet bivanja. Ne pozabimo, da je ravno Zavest tista prava terapevtka in zdravilo sedanjosti ter prihodnosti.

Glede na tako zajeten odmik človeštva od Očetove Ideje nam ne bodo več zadostovala poznavanja antičnih civilizacij in moči, pomoči preteklih, tudi starodavnih Iniciacij.

Nekaj, kar je bilo nekoč in nekje prava stvar, danes, za današnjo Zavest ponavadi ne prinaša več enako primernih moči.

Enako bi lahko trdili za instant razvojne rešitve poti novodobnih duhovnosti.

Težko verjamem, da se je Bitje Kristus spustilo v Jezusa zato, da bi nas v nadaljnjih treh letih, treh mesecih in treh dneh vodilo v oživljanje in prakticiranje poznavanj in delovanj nekdanjih antičnih kultur, filozofij, Posvečenstev, procesov pridobivanja in vzdrževanja vsestranske harmonije,... Vse ob svojem času in prostoru, glede na Božjo Voljo in kolektivne, tudi individualne moči Zavesti. Veliko več o tem smo opisali v novicah z naslovom Največja in najpomembnejša Iniciacija v zgodovini človeštva v primerjavi s Posvečenstvi današnjega časa.

Ne glede na to, kaj se nam kot posamezniku in človeštvu v bližnji ali širši okolici dogaja, je predvsem naša odgovornost oz. posledica, rezultat, materializacija naših razmišljanj, čutenj in dejanj. Tega se še kako zavedajo Višje Duhovne Hierarhije Oviranja kolektivnega razpiranja zavesti kot tudi človeške hierarhije obeh svetovnih Piramid moči. Namreč, bolj kot bomo v sebi in izven sebe krepili ter izražali moči strahu, jeze in sovraštva, bolj bomo pomagali uresničiti njihov antievolucijski načrt.

Poslanstvo tokratne pete Postatlantidske-Anglosaške civilizacije je naučiti se prepoznati in ločevati dobro od slabega ali manj dobrega in se slednjemu odreči.

Smo se vsaj potrudili ugotoviti, katero je naše pravo poslanstvo v procesih uresničitve Stvarnikovega Namena, tokrat že kar reševanja Projekta-Človek?

Brez notranje pobude in prave volje po delovanju človeka kot Religije Bogov, ne bo nihče od »zgoraj« posegal v našo svobodo misli, čutenj in dejanj, razen v primeru, da bi se Projekt-Človek znašel v hudi nevarnosti.

Ali resnično želimo zanamcem zapustiti opustošen Svet, izgleda da tudi Evropo in v ta namen podpirati vojskovanje nas samih, naših otrok, vnukov, pravnukov proti morebiti tudi navideznemu snovnemu neprijatelju? Se od zgodovine resnično nismo nič naučili?

Na tem mestu moramo omeniti tudi elektromagnetizacijo človeka in celotnega Planeta Zemlja, transhumanizem ali/in fuzijo človeka z računalnikom, robotizacijo, digitalizacijo, pretirano zaupanje umetni inteligenci, metaverzum, procese evgenike tudi skozi postopke kloniranja brez spočetja oz. brez Ljubezni kot fizično-duševno in duhovnim stikom s sočlovekom, izgubo vrednot,…

V naslednji civilizaciji, v primeru, da nam ne bo uspelo uničiti Projekt-Človek kot polja vsestranskega in večplastnega razvoja, se bomo ponovno utelešali, živeli in duhovno kalili v šesti Postatlantidski-Slovanski civilizaciji Vodnarja, kot vodniku človeštva.

Ne glede na to, če se bomo rodili v družini slovanskih narodov in ne glede na to, kaj se nas bo z Božjo Zaščito ali brez Nje dotaknilo, poznamo kolektivni cilj in svoje individualno poslanstvo, za katerega naj bi že razvili prave moči,…

Zato pogumno, budno in navzoče na Poti, v Resnici in Življenju, v procesih delovanja skozi Ljubezen v Svobodi in Svobodno v Ljubezni. Morebiti se ravno zato iz ozadja že desetletja tako intenzivno lotevajo večplastne in vsestranske destabilizacije slovanskih narodov.

Iz Steinerjevega predavanja v novembru leta 1921, zbranega v 0.0.209, si lahko preberemo tudi njegovo opozorilo, ki ga je povzel in nam ga prebral Elio, voditelj tokratne radijske oddaje:

»Potrebno bo harmonizirati duhovnost, še posebno odnose med Vzhodom in Zahodom. V primeru, da bo Zahod vodil procese materialističnega predatorstva v smeri Vzhoda, ne da bi gojil procese združevanja zdrave Kristusove duhovnosti Zahoda z antično duhovnostjo Vzhoda, se bodo rojevale Vojne, velike Vojne med Zahodom in Vzhodom.«

Prava velika vojna v primeru, da pred njo še ne bo potrebe po posegu od Zgoraj in da se poprej vsestransko dovolj ne prebudimo ter duhovno okrepimo, bi lahko v naslednjih nekaj letih vzniknila med Ameriko in Kitajsko. Bog ne daj, da jo bodo hoteli voditi skozi Evropo in Bližnji vzhod.

Dovolite mi še zadnje vprašanje: »Ali bova ti in jaz oz. mnogi, vsaj malce bolj prebujeni resnično dovolili, da nas zaradi cone udobja, pasivnosti glede dela na sebi in posledično tudi izven sebe, odplakne val Razdvajanja Svetov v obliki Očetove Roke Pravičnosti ven iz Evolucije v Osmo nesnovno Sfero ali Svet duš in duhov mlačnih, odpadnikov, sovražnikov Očetove Ideje?

O tem nam je že pred sto leti govoril Rudolf Steiner, in sicer, da se je nekaj podobnega že zgodilo v Epohi Lemuriji, ko se je morala iz tako imenovanega Tihega oceana, tudi zaradi potrebe po očiščenju in harmoniziranju človeštva na Zemlji, odcepiti Luna, ki jo od takrat naprej zaznavamo na Nebu.

PRIHODNOST JE V PREBUJENJU

Na vprašanje Nadje, sodelavke voditelja oddaje Elia na radiu Gamma 5, na kanalu z imenom Kelios (Zapiski Antropozofije in ostalega sveta) s tokratnim naslovom Vera ali zavest:

»Ali so pokojniki nosilci Zavesti oz. so Zavest,« je gost oddaje Fausto Carotenuto odgovoril: »Pokojnikom je ostala le Zavest. Ne pozabimo, da smo kot človek na Zemlji skupek mnogih teles ali ravni bivanja. Tokrat bom odgovoril na kratek in enostaven način, v nasprotnem primeru bi temu lahko namenili vsaj eno uro.

Zavest je Jaz ali Duh oz. to sem tudi jaz kot Duh-del Božjega, in sicer Božanska ali Božja Iskra. Kot Duh smo v procesu rasti ali razpiranja Zavesti, smo delček Božanske Zavesti, ki vsebuje tudi sposobnost razmišljanja, čutenja, sposobnost delovanja kot udejanjanja, itd. Duh postopoma raste, se razvija, razpira kot Zavest skozi ustvarjanje dobrega, enako kot Nebeški Oče, ki Ustvarja. Za nekaj podobnega potrebujemo izkušnje, skozi katere nas vodi nekaj še večjega v obliki še višje Zavesti. Korak za korakom naj bi postali zavestni vsega, kar se nam dogaja, kar slišimo, čutimo, udejanjamo. Verjamem, da se tudi vi sprašujete, kaj, kako, zakaj se mi nekaj dogaja in kdo deluje izza teh procesov.

Skozi take in podobne procese naj bi prevzgojili ter posledično tudi razvijali dušo, ki se imenuje Ozaveščena duša. To je duša, ki jo že mnoga, vse od petnajstega stoletja dalje (l. 1413) razvijamo, še posebej pa v zadnjih nekaj desetletjih. Naš ljubeči ali ozaveščen del duše ve, da je potrebno delati le dobro in obenem tudi razmišlja, se sprašuje, kako še več ali vsaj nekaj tega vsakodnevno izpeljati.

Ko umremo in kot Duh zapustimo zemeljsko življenje, zapustimo vsa naša najnižja telesa ali ravni življenja kot so fizično-snovno, etersko in duševno. V prvem obdobju po fizično-snovni smrti lahko še nekaj desetletij podoživljamo svoje ali naše duševno življenje in vidimo, prepoznamo ter doživljamo vse, kar se je v preteklosti skozi našo dušo v tuzemeljskih pogojih bivanja dogajalo. V določenem trenutku pa nam od duše ostane le nekakšen inštrument izkušenj, in sicer le tisto, kar smo izpeljali z ljubeznijo in ne razmišljanje skozi um, ki laže, brez računice in brez prisile, temveč iz ljubezni.

Kar in koliko smo delovali, prevzgojili oz. predelali skozi Ozaveščeno dušo, to ostaja in se pridruži nam kot Duhu v trenutku, ko se kot Duh odpravimo onkraj tuzemeljskega. Zavest kot glas Duha, ki govori duši in jo tudi prevzgaja, se razpira iz življenja v življenje.

V prvem obdobju po snovni smrti, ko se skupaj z nekaterimi Angeli nahajamo onstran materije, smo vezani na vse, kar smo v tokratnem zemeljskem življenju izkusili, postorili, tudi z najnižjo ali najmlajšo sestro-čutečo dušo. Od vsega tega se izluži le tisto, kar smo napravili svobodno in na notranjo pobudo z ali zaradi ljubezni do dejanj, ne glede na končni izid. Vse ravnokar omenjeno se pridruži Duhu, ki se bo nekoč, oblečen v snovnost, etersko in duševno telo ponovno spustil v zemeljsko življenje, kjer se bo moral soočiti s tokom dogodkov, tudi s križišči usode zato, da bi se lahko še razvijal ali razpiral sebe kot Zavest. Govorimo o ne vsem poznani dinamiki rasti ali razvoja nas kot Duha. ... nadaljujte z branjem ->

Naj vas v naslednjem letu

pri odločitvah in dejanjih vodijo

prave, dobre, resnične, svobodne misli in čutenja,

naj vas moči poguma in zaupanja v Očetov Namen

spremljajo na poti vračanja v svoj Izvor.

Franc Božjak

Smo v najtemnejših dneh leta in Noč se z vsem svojim šarmom, polnim skrivnosti razteza v dolge ure in v tišini lahko človeška duša doživi sebe in svojo duhovno naravo bolj intenzivno kot v katerem koli drugem obdobju leta.

V teh Svetih Nočeh in Dnevih se poraja mnogo duhovnih dogodkov:

Srečanje duše z Duhom.

V teh dneh praznujemo zmago Luči nad Temó, zmago Sonca Invictusa oziroma nepremaganega Sonca, ki prihaja kot rojeno iz naročja ali maternice Noči in prične rasti.

Temá se postopoma predaja Svetlobi, ki bo svoj vrhunec dosegla točno šest mesecev pozneje, na poletni solsticij.

Ta dogodek za dušo človeka, ki je očiščena in pripravljena skozi Adventni čas predstavlja Kelih, v katerem se rodi Jezus ali Višji Jaz, katerega naravo prežema večni Jaz Kristusa-Sonca, kar je vsekakor Velika Skrivnost Božičnega Večera in preostalih Svetih Noči.

Dialog med Lunama (fazna skladnost Sinodične Lune s Siderično Luno).

Sinodična ali planetarna Luna (od polne do polne Lune–29,5 dnevni cikel) in Siderična ali zvezdna Luna (poravnava Zemlja–Luna–Zvezda-27,3 dnevni cikel) sta zdaj v skladno ujemajoči se fazi, medtem ko sta bili poleti na največji distanci in ravno zato se v teh dneh lahko "pogovarjata".

Dialog, ki ga Luna tke tako s planeti kot z zvezdami, prinaša v rastlinski svet nove življenjske sile, v nas pa krepi vse, kar temu svetu ustreza, tudi naše vitalne sile, v katere prodirajo, jih prežemajo duševno–planetni in duhovno-zvezdni impulzi, katerih posrednik je Luna.

Ta Lunina skladnost ali sozvočje prinaša v Svetih Nočeh globoko regeneracijo naših etersko-življenjskih sil, ki skupaj z Bitji, iz katerih so le-te stkane ali zasnovane, domujejo, počivajo in delujejo v našem fizično-snovnem telesu.

Dialog duše z Zemljo. ... nadaljujte z branjem ->

Leto je naokoli in ponovno se srečujemo z Močmi, ki živijo in delujejo izza Dvanajstih, Trinajstih Svetih Noči. Štiri Adventne Tedne smo, verjamem, dovolj prebujeno doživeli, zato smo pripravljeni za poglobljeno delo na sebi skozi Pomoči Zavesti, ki delujejo izza dvanajstih Ozvezdij.

Tokrat vam posredujemo povzetek del: Sergeja Prokofjeva (Dvanajst Svetih Noči in Duhovne Hierarhije), Claudia Gregorata (Dvanajst Vrlin), Giorgia Tarditija Spagnolija (Noči Duše) in Massima Scaligera (Trinajst Svetih Noči), zasnovanih na poznavanjih Rudolfa Steinerja kot ustanovitelja Antropozofije.

Vir: https://thedaimoncoach.com/2020/12/21/le-tredici-notti-sante-di-rudolf-steiner/

Za razliko od vsebin iz preteklih let, ko smo vam posredovali predvsem prevode avtorja Enza Nastatija, se bo tokratni potek Svetih Noči skozi našo dušo odvijal od Kozoroga do Strelca oziroma od januarja do decembra in ne od Ovna (glava - ideja) do Ribi (stopala - dejanja). Podobno kot na dan Svečnice (2. februar), ko vsaki dve uri dneva lahko povežemo z vremenom enega meseca istega leta. Januar – čas od 00.00 do 02.00, februar od 02.00 do 04.00, marec sovpada s časom 04.00 do 06.00 ure zjutraj, itd.

Na zadnji strani tokratnih novic si lahko preberete tudi kratek povzetek o Božični Noči po Rudolfu Steinerju.

Prva Sveta Noč/24/25 decembra/od 18. ure do 06. ure naslednjega dne/Kozorog – januar/Vrlina: pogum

 Ta Sveta Noč je noč, ko se je Kristus rodil v duši in duša sprašuje: "Ali se kot duša lahko osvobodim, rešim, odrešim in spreobrnem, navkljub mojim slabostim, napakam in strastem?" Simbol: Betlehemski hlev v močeh uboštva in ponižnosti, kjer se bo rodila Luč Sveta. Glas tišine vstopa v dušo in nas uči radostnega potrjevanja dobrega, ki ga najdemo v sebi in drugih. Duša išče skrivnost kot bistvo v temnem in brezpotnem gozdu. Božanski Duh se rodi v Materiji, se dotakne Alfe in Omege ter ustvarja življenje.

V razmislek: Kaj ste uresničili letos? Katere besede so se pojavile na vaš januar 2024? Koga ste srečali? Koga ste zapustili, dovolili, da je odšel? Katere novice so prispele? Kateri so bili najmočnejši in najzahtevnejši izzivi? Katera so bila najbolj intenzivna čustva in kdaj so se manifestirala?

Povsem se moramo umakniti vase in zbrati, usmeriti vse moči zaupanja v sile dobrega in resničnega, glede na to, da sile Téme in mraza že od začetka jeseni omejujejo razpiranje zavesti. Če na primer živimo nekoliko izolirano oz. ponotranjeno, bo takšen način čutenja kmalu postal resničnost, zato bi se bitja mraza in Temé, ki nas obkrožajo lahko počutile ogrožene. Zbrati bo zatorej potrebno vso svojo notranjo moralno moč, da se bomo silam oviranja razpiranja Zavesti zmogli uspešno upreti. Z drugimi besedami, razviti moramo dovolj moči poguma.

Ta pogum postane sila spreobrnjenja, ki nas zmore odkupiti ali osvoboditi iz primeža tistih zlih sil, ki so kot že omenjeno, prisotne tudi v zimskem času. Gledano objektivno, je pogum vrlina, ki se je sposobna soočiti z Zlom in ga spremeniti, preoblikovati ali spreobrniti v dobro. ... nadaljujte z branjem ->

V nadaljevanju je prenovljena predlanska vsebina o 13. Svetih Nočeh avtorja Rudolfa Steinerja, ki sta jo priredila poznavalca Antropozofije Antonio Passarelli in Giorgio Tarditi Spagnoli z opisom, o čem in kako bi v Dvanajstih oziroma Trinajstih Svetih Večerih razmišljali, na katero temo meditirali glede na Nebesno znamenje, napotek, simbol in skrivnost.

Svete Noči

Sledi vsebina Kako meditirati v času 13.Svetih Noči in napotki, ki jih je Rudolf Steiner posredoval svojemu učencu Herbertu Hahnu, ki naj bi služili ezoteričnemu delu na sebi v Adventnem času in ob Svetih Nočeh. Gre za prevod iz izvirnega besedila, za katerega se domneva, da ga je za biografsko delo prepisal Herbert Hahn med zasebnim pogovorom z Rudolfom Steinerjem.

Napotki se vrstijo po zaporedju ozvezdnih znamenj, in sicer od Kozoroga-januarja do Strelca-decembra. V bistvu gre za zaporedje inkarnacij, ki se začne s Kozorogom in konča s Strelcem. Sekvenca je povezana s ciklusom leta, ki ga živimo kot iniciacijsko izkušnjo, torej s Svetostjo Časa.

Kako meditirati v času trinajstih Svetih Noči ... nadaljujte z branjem ->

 

Pomen štirih Tednov Adventa skozi Znanost o Duhu-Antropozofijo

Pozdravljeni, prispeli smo do zadnje, četrte nedelje Adventa. V polnem pričakovanju Božiča se soočamo z zadnjim preizkusom. Po preizkusih fizično-snovnega, eterskega in astralnega ali duševnega telesa je sedaj na vrsti preizkus JAZA.

Zapuščeni od Arhajev, Nadangelov in Angelov je sedaj čas, da nas delno zapusti tudi NAŠ JAZ ali DUH. To je tudi preizkus OSAMLJENOSTI. Lahko se zgodi, da bomo imeli občutek, kot da smo ostali brez prave orientacije, da smo izgubili spomin, občutili moči tesnobe, zmedenosti, strahu. Pa vendar, ne smemo pozabiti, da beseda osamljenost pomeni »vse v Soncu (solitudine = tutto nel Sole)«.

V primeru, da se ne prepustimo izgubljenosti kot osamljenosti, lahko stopimo v stik z duhovnim Soncem oziroma Nadjazom ali Višjim Jazom. To je skrivnost Božiča. Vsaka preizkušnja zahteva od duše nekaj bolečine, lahko pa se pojavi tudi občutek pomanjkanja varnosti in strah pred izgubo samega sebe.

Vse to je potrebno, da se v duši rodi nekaj novega z namenom, da se v našem ali v nas kot Jazu rodi narava Nadjaza. Nadjaz ima usmerjen pogled na celotno človeštvo in ne le name kot posameznika.

Z Božičem se zmanjšajo moči našega egoizma in okrepi sposobnost skrbeti za katerokoli živo bitje ter celotno Zemljo. Posebna skrb pa je posvečena vsem, ki trpijo, ne le sočloveku, temveč tudi ostalim svetovom Narave. To je cilj našega Nadjaza in k temu smo poklicani. Iz Božiča v Božič se razpira individualna Zavest z namenom, da bo nekoč postala Univerzalna Zavest.

Stara tradicija pripoveduje, da noč pred Božičem Bog govori z živalmi. Vpraša jih, če je človek za njih poskrbel. Ravno zaradi tega so imeli nekoč kmetje navado urediti hleve in zavetišča za živali ter poskrbeti, da živalim ni primanjkovalo hrane in vode.

Dejstvo, da se na predvečer Božiča Bog pozanima, če je bilo za živali poskrbljeno, govori o tem, da Boga zanima, če je bilo poskrbljeno tudi za človeške duše. Spomnimo se, da žival predstavlja našo dušo, da si z živalmi delimo ali imamo skupno dušo (duša = anima, animale = žival).

V terminologiji Duhovne znanosti-Antropozofije Bog predstavlja Varuha Praga, ki nam bo omogočil vstop v Višje Svetove le v primeru, če bo duša za nekaj podobnega resnično pripravljena, v primeru, da bomo zmogli, se potrudili in preoblikovali, prevzgojili ali premostili naše moči Senc, našo preteklo karmo. V nasprotnem primeru nam bo to preloženo na naslednje leto ali celo v naslednje življenje. Natanova Duša je najčistejša duša Jezusa, h kateri naj bi se usmerili skozi delo na sebi. Duša je bitje, ki jo je potrebno prevzgajati, da bo nekoč postala čista kot Jezusova Duša, ki je nepokvarjena in katere del smo bili vsi pred Padcem, povzročenim od moči Luciferja.

Za Božič se bo zatorej rodil Jezus v nas kot Natanova Duša. Medtem, ko se v 13. Svetih Nočeh, od Božiča do Svetih treh Kraljev odvija pot od Jezusa do Kristusa, se v nas rojeva Kristusova Zavest. Šestega januarja se praznuje Krst na reki Jordan kot spust Bitja Kristusa v Jezusa. Jezus je človek, je tudi človeška duša, ki je dosegla popolnost. Lahko ga okarakteriziramo kot sina človeka, medtem ko je Bitje Kristus Božji Sin, ki se je utelesil v človeka Jezusa. Ta Vesoljna Skrivnost najde prostor v nas vsako leto med Božičem in Svetimi Tremi Kralji. Namreč, Jezus sprejme vase Kristusa, naša duša pa lahko sprejme Duha oziroma Nadjaz ali Višji Jaz. ... nadaljujte z branjem ->

 

Pomen štirih Tednov Adventa skozi Znanost o Duhu-Antropozofijo

Prispeli smo do tretjega Adventnega Tedna, ko bo na preizkušnji naša DUŠA.

Duševno telo nam je bilo darovano v tretji planetni inkarnaciji, ki jo imenujemo Antična Luna. Po Antičnem Saturnu, kjer se je porodila kal fizičnega, takrat še Nesnovnega Telesa in Antičnem Soncu, ko se je fizično-Nesnovnemu Telesu pridružilo še etersko telo oziroma telo vitalnih moči, smo na tretji stopnici ali inkarnaciji imenovani Antična Luna, pridobili še duševno telo.

Fizično-snovno telo nas povezuje z mineralnim svetom, etersko telo z rastlinskim svetom, duševni svet pa si delimo ali imamo skupno z živalskim svetom. Astralni ali duševni, tudi živalski svet omogoča bivanje Zavesti občutkov, čustev, čutnosti, skozi katere lahko občutimo veselje, simpatijo, antipatijo, radost ali bolečino.

Astralno telo je duhovna substanca. Astral izvira iz astrov=astri, ki so Nebesna fiksna in gibajoča se telesa, katerih Moči ali Zavesti gradijo in oblikujejo našo dušo.

Poznamo tri sposobnosti ali pole duše v nas kot celoti: misliti (živčno-čutni pol glave in pet organov čuta), čutiti (srce in pljuča) kot pol ritma, povezovanja, prelivanja, ki živi in deluje v prsni votlini ter pol volje ali dejanj, ki domuje v prebavno-presnovnem delu telesa, tudi v močeh gibanja, premikanja skozi okončine.

V Tretjem Tednu bo na udaru naše svobodno RAZMIŠLJANJE.

Izvedeli smo, da je Dar razmišljanja ali mišljenja tretje Darovanje Kristusa, ki se je izpeljalo pred približno trideset tisoč leti. Vse do danes smo kot človek, človeštvo postopoma razvili samodejno mišljenje. To avtonomno razmišljanje pa je v današnjem času omogočilo premoč egoizma, pretiravanje, že kar izrabljanje, izkoriščanje sposobnosti razmišljanja, tudi zato, da bi si zagotovili osebne ali duševne zabave in užitke. Posledica tega je, da se je naše mišljenje vsaj delno oddvojilo od Vesoljne Misli, Mišljenja.

Mišljenje človeka, ki je preveč prežeto s čutnimi zaznavami, nas lahko privede vse do razdružitve, izgube povezave in sozvočja, tako s srcem kot tudi z močmi volje. V praznem prostoru srca si zatorej lahko poišče dom strah, namesto da bi ga napolnila ljubezen, v močeh volje pa se lahko razvijejo sile fanatizma, včasih tudi nasilja. Ne pozabimo, misliti je sposobnost duše, ki je še najbližje ali v neposrednem sorodstvu z Duhom kot Zavestjo.

V tem tednu bo zato še najbolj pomembno, da ravnokar povedano prepoznamo in postanemo gospodarji naših misli na način, da mislimo Božje Misli, da razmišljamo kot misli Bog. To pomeni, da prejmemo čisto misel, idejo, osvobojeno organov čuta in preteklih razmišljanj nas ter soljudi, ki so vezana predvsem na fizično-snovne zakonitosti in življenje, ki nas obkroža ter pogojuje. ... nadaljujte z branjem ->

 

Pomen štirih Tednov Adventa skozi Znanost o Duhu-Antropozofijo

Z drugo Adventno nedeljo pričenja drugi Teden Adventa, ko bo na preizkušnji naše drugo, in sicer ETERSKO TELO ali raven bivanja. Imenujemo ga tudi vitalno ali življenjsko telo, saj vzdržuje pri življenju naše fizično-snovno telo. V primeru, da ne bi imeli svojega eterskega telesa, naše fizično-materialno telo ne bi moglo živeti. Etersko telo smo pridobili ali nam je bilo Darovano v stopet tisoč let dolgem obdobju, v drugi planetni inkarnaciji Zemlje ali našega Sončnega sistema, ki jo je Rudolf Steiner poimenoval Antično Sonce. Le-ta je vezana tudi na razvoj rastlinskega sveta. Če bi bili le skupek fizično-snovne in eterske dimenzije bivanja, bi živeli rastlinsko življenje.

V etersko telo so vtisnjeni zelo globoki elementi človeške narave kot so: naš temperament, navade, potrebe, spomin, celo način, kako nekaj postoriti, izpeljati je odvisen ali vsaj vezan na naše etersko telo.

V tokratnem drugem Adventnem Tednu smo postavljeni na preizkušnje, ki so povezane z ravnokar omenjenimi značilnostmi, npr.: kakšna je kakovost našega bivanja, načina dela, udejanjanja, še posebno pa na skušnjave, in sicer na tiste bolj instinktivne, bolj grobe, neotesane, neolikane geste kot nesvobode. In ravno zato bo potrebno poiskati več moči prave mere in ravnovesja.

Krepost, ki jo moramo razviti se imenuje ZMERNOST, umerjenost.

Lahko bi jo poimenovali tudi prava mera, previdnost, preudarnost, ravnati se po razmerah ali pa sposobnost zaznave, opažanja, osredotočanja, postavitve v center delovanja in v ravnovesje vse, kar se nam dogaja, tudi notranje vzgibe, utripe, ki jih ob tem občutimo.

Etersko telo je vezano na drugo Darovanje Bitja Kristusa, ki je Dar Besede.

Ne pozabimo, da je ena izmed najbolj dovršenih moči eterske ravni bivanja ravno sposobnost govorjenja, zato bo v tem času na preizkušnjo postavljena tudi BESEDA.

Kaj lahko se zatorej zgodi, da moči besede uporabimo na način, da bi koga prizadeli, ranili ali da bi nam besede zbežale iz ust na impulziven, ne zavedajoč se način. V primeru, da smo dovolj budni, pozorni in samokritični, bomo zaznali, da se nam nekaj podobnega ravno v teh dneh zlahka dogaja.

Beseda je sposobnost, ki nas združuje z Arhangeli ali Nadangeli, ki so Duhovi Narodov, obenem pa tudi Bitja ali Zavesti, ki so Narodom Darovala jezik kot sposobnost govora, ubeseditve. Današnji Nadangeli so na Antičnem Soncu (druga stopnja našega sončnega sistema) živeli človeško življenje.

Prejšnji Teden smo bili s fizično-snovnim telesom vezani na Arhaje oziroma Duhove Časa, ki so nas v prvem Tednu Adventa prepustili samemu sebi. Ta teden pa bomo zapuščeni od NADANGELOV, zato bodo moči besede in govora kaj lahko postale bolj razpršene ali manj povezane s tistim, kar je govor Naroda. ... nadaljujte z branjem ->