Voščilo

Obilo pravih, resničnih in dobrih moči za poglobljeno delo na sebi skozi 13 Svetih Noči, Franc Božjak

     

MEDITATIVNE IDEJE ZA 13 SVETIH BOŽIČNIH NOČI

DATUM (od 18.ure do 06.ure nasl.dne)	Ozvezdje	Akcija ki se odvija v meni	Dosežena kakovost	MEDITACIJA
24.12.	OVEN	Duhovni Jaz v nižjem Jazu	Samozavedanje (zaznavno od znotraj)	JAZ SEM
25.12.	BIK	Duhovni Jaz v Astralnem telesu	Moralna Fantazija, Umetnost, terapija	JAZ ČUTIM
26.12.	DVOČKA	Duhovni Jaz v Eteričnem telesu	Jezik in petje, ljudje - skupina (jasno izraženo)	JAZ SEM V SOZVOČJU
27.12.	RAK	Duhovni Jaz v Fizičnem telesu	Pokončnost, glava, drža (zaznavno od zunaj)	JAZ STOJIM
28.12.	LEV	Vitalni Ljubeči Duh v Fizičnem telesu	Fini gibi	JAZ IŠČEM POPOLNOST
29.12.	DEVICA	Vitalni Ljubeči Duh v Eteričnem telesu	Očiščenje	JAZ SEM ROJEN V NOVO ŽIVLJENJE
30.12.	TEHTNICA	Vitalni Ljubeči Duh v Astralnem telesu	Zaznavanje glasbe sfer (Jasnoposlušnost)	JAZ POSLUŠAM NOTRANJO BESEDO
31.12.	TEHTNICA	NOVOLETO	Srečanje tokov časa	JAZ GOVORIM SVOJEMU JAZU
1.1.	ŠKORPIJON	Vitalni Ljubeči Duh v Višjem Jazu	Samozavedanje, ki vodi do Človeka Duha	JAZ SEM V VSEMU
2.1.	STRELEC	Človek Duh v Višjem Jazu	Kontemplacija Očeta	JAZ SEM V KONTEMPLACIJI
3.1.	KOZOROG	Človek Duh v Astralnem telesu	Podarite duševne lastnosti (Jasnovidnost)	JAZ DARUJEM DEL SEBE
4.1.	VODNAR	Človek Duh v Eteričnem telesu	Vstopam v Očetovo Ljubezen	JAZ ŽIVIM V NOVI SVETLOBI LJUBEZNI
5.1.	RIBI	Človek Duh v Fizičnem telesu	Razumevanje Fizičnega telesa kot sredstva za Vstajenje	JAZ V TEMPLJU MOJEGA DUHA

   

Času od 24. decembra do 06. januarja že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti, saj predstavlja nekakšno rojstvo, ene vrste preporod človeka, človeštva, v nas pa aktivira občutke miru, ljubezni, ponižnosti, darežljivosti,...

Značilnost in bistvo Svetih Noči (24.12.-06.01.) je vsakonočno menjavanje, prelivanje, sestopanje in delovanje moči posameznih ozvezdij na zemeljsko površino, na rastline, živali in človeka, in sicer:

Sile pravzorca Ovna delujejo na strukturo in funkcijo glave, možganov, oči in nosa v noči iz 24. na 25. december.

Moči ozvezdja Bika plemenitijo grlo, zobovje, vrat, čeljust, žrelo in ušesa, predvsem zvečer in v noči iz 25. na 26. december.

26. zvečer in v noči na 27. december pridejo na vrsto ramena, roke, dlani in pljuča, Dvojčka.

27. decembra zvečer je na vrsti Rak (prsi, pljuča, želodec, jetra, žolč).

28. decembra deluje na srce, krvni obtok, trebušno prepono najmočneje Lev.

V noči iz 29. na 30. december bo največ moči izgradnje (obnova) in čiščenja prebavil, vranice, trebušne slinavke usmerjenih v trebušno votlino, Devica.

Sile Tehtnice pa bodo aktivne predvsem v večerih in nočeh 30. in 31. decembra, ko bodo blagodejnih ozdravitvenih moči deležni kolki, ledvica in mehur.

Kot ste opazili, se noč Tehtnice pojavlja dvakrat. V nekaterih mitih je bitje človek (človek /žival) predstavljen kot Centaurus. Od Tehtnice (kolkov, medenične kosti) navzdol smo na nek način še vedno ˝žival˝ (konj), zgoraj, od pasu do glave pa pravi človek. Podoben pomen ima tudi svetleč, viden in teman Zodiakalni svod. Noči je pravzaprav trinajst, pa čeprav je znamenj le dvanajst. ... nadaljujte z branjem ->

Letos imate na voljo skrajšan prevod vsebine predavanja Enza Nastatija iz sosednje Italije z naslovom:

Velika srečanja Življenja,Trinajst Svetih Božičnih Noči

1 Sveta Noč in Večer, 24. 12., Oven

Višji Jaz govori nižjemu Jazu ali Egu, delovanje Višjega Jaza na nižji Jaz

Meditacija se glasi: Jaz Sem

Jaz Sem, ki ga že mnogi poznate iz poročanj Saint Germaina, pričenja delovati. Prvi Sveti Večer bomo skozi delo na sebi razvijali Zavest o sebi oziroma zavedanje sebe kot Duha. Jaz sem pravi Jaz ali Duh le, ko se zavedam samega sebe. Ravno zaradi procesa samozavedanja sem pravi človek.

Živali se zavedajo svoje bolečine, lakote, potrebe po napadu ali begu, kar še zdaleč ne pomeni, da je to samozavedanje ali Zavest o sebi kot Duhu, katere nosilci smo tako človek kot tudi ostale Hierarhije Svete Trojice (Angeli, Nadangeli, Arhaji,... vse do Prestolov, Kerubov in Serafov).

Pravo samozavedanje se rojeva zaradi vprašanj, ki si jih kot duša in Duh zastavljamo: »Kdo sem, od kod prihajam, kaj mi je na Zemlji početi, kam se vračam, kje je moj pravi dom, zakaj sem moški ali ženska, zakaj bogat ali bolj revnega stanu, bolan ali zdrav, duševno nestabilen ali notranje trden?« Govorimo o Zavesti, in sicer o zavedanju sebe kot Duha. Namreč, Zavest je glas Duha, ki govori svoji duši. Kot Zavedanje o sebi ali zaradi samozavedanja in izkušenj duše, tudi skozi procese razmišljanja in čutenja se zavedam, da sem lačen, da bo kuharica čez eno uro pripravila večerjo in bom lahko potešil lakoto, zato me tudi nič ne skrbi, kaj šele, da bi me grabile moči strahu ali panike.

Žival in majhen otrok si nekaj podobnega ne zmoreta razložiti in se povsem sprostiti. V meni pa je za ravnokar opisan proces zadolžen Višji Jaz, ki se kot Bitje ali Zavest iz Sonca ni spustil na Zemljo. Na Zemljo kot polje dela na sebi, sem se spustil Jaz kot Duh – Božanstvo s svojimi nižjimi ravnmi bivanja (fizično-snovna, eterska in duševna raven ali dimenzija bivanja). Zavedati in tudi potruditi se bo potrebno, da se bomo kot vedno bolj razprta Zavest, zmogli nekoč povzdigniti vse do Zavesti ali Bitij Sonca. Jaz sem iz Sonca ali na Soncu, ko se ponoči, ko spim, ločim od mojih nižjih ravni bivanja in vstopim v svoj pravi Dom kot dimenzijo ali raven bivanja. Postopoma bom razumel, da skozi celoten dan obstajam kot budna Zavest, da živim in delujem tudi v nižjem Jazu, ponoči pa živim svoj Višji Jaz.

Pot Iniciacije nam omogoča, da podnevi izkušamo predvsem tisto, kar naj bi živeli, izkusili ponoči. Jaz sem ali postajam nov center Zavesti. Mojemu vsakdanjemu centru Zavesti, ki smo ga že vrsto let navajeni ali nas je spremljal 20, 30, 50 let, se pridruži nov center Zavesti, ki je voden, navdihovan od Višjega Jaza, od Duhovnega Jaza, od Imaginativne ali Angelske Zavesti, od Biti (Bit), Sebstva ali Manasa po Sanskrtu.

Glede na to, da postajam novo središče Zavesti, naj bi živel povsem v sedanjosti, tukaj in Zdaj in nikakor ne v preteklosti ali prihodnosti. Moči Jaz Sem lahko razumemo in živimo, ko se nahajamo povsem v sedanjosti in nikakor ne v Jaz sem bil ali Jaz bom. Kar je večno, je tudi sedanjost. Kdo pa je Večnost? Večno ali Večnost je Jaz Sem kot trajanje, ki je dimenzija bivanja in značilnost planeta Sonca.

Čas Sonca je trajanje oz. živeti v času Sonca, Jaz Sem pa je moje pravo bitje, tudi tisto bitje v prihodnosti, Bitje ravnovesja v novem Miru. Kristus nam je skozi Jezusa govoril: »Moj Mir vam pustim, zapuščam, darujem in ne Mir s teboj, niti Mir vam dajem.« To ni tisti mir nižjega Jaza, temveč Njegov Mir, Mir Višjega Jaza. Postopoma bomo razumeli in izkusili, kaj pomeni Mir v Višjem Jazu, in da smo del tega Jaza. Edino Bitje ali Zavest, ki lahko v svoji polnosti reče Jaz Sem, je Bog in/ali Kristus.

Skozi delo na sebi, tudi skozi poglobljeno razmišljanje na večer, 24. decembra, bomo zmogli razumeti, da smo del tega Jaz Sem. Jaz sem Jaz Sem (Jaz sem Bitje Kristus) je drugi izraz ali ezoterično poimenovanje Bitja ali Makrovesoljne Zavesti Kristusa kot Sončnega Jaza, kot Zavesti Zvezde, ki govori, se pogovarja, vodi dialog z drugimi Zvezdami.

Glede na to, da jaz kot Duh nisem fizično-snovno telo (na našo, na mojo srečo ali bolje Milost), le-to tudi ni podobno Bogu. V trenutku, ko sem v stanju Jaz Sem, in sicer povsem v koherenci, v pravem sozvočju s tukaj in Zdaj, lahko vstopim v stanje občutenja Podobe in Podobnosti Boga ali Božjega, za mnoge Božanstva, Božanskega.

Pot Jaz Sem, o kateri in o katerem govorimo, je kot novo Rojstvo v meni. Rojstvo, v katerem me spremlja Mati Božja, Vesoljna Mati, ki ji bo tudi potrebno prepustiti nekaj prostora, tako v procesih Rojstva kot tudi nas kot celote.

Novo Rojstvo je povezano z bolečino, saj nas stari nižji Jaz ali Ego noče izpustiti iz primeža, temveč nam hoče še naprej gospodovati. V življenju izkušamo dvojno bolečino, in sicer bolečino rojstva ter bolečino smrti v obliki muke, hude stiske.

Pot razpiranja Zavesti predpostavlja trpljenje. Rasti, pomeni spreminjati se, zapuščanje, premoščanje preživetih navad, oblik, vsebin, kar pa naš stari nižji Jaz ne želi, saj noče umreti.

S svojim Jazom in novonastalimi močmi Kristusovega Jaz Sem ter s pomočjo Matere Božje, moram pričeti krepiti in omogočati pogoje odmikanja starega nižjega Jaza in krepitve novega Jaza, Višjega Jaza.

2 Sveta Noč in Večer, 25. 12., Bik

Višji Jaz govori Duši ali astralnemu telesu

Meditacija se glasi: Jaz čutim Višji Jaz v Duši

Ta Večer in to Noč vstopamo v svet simpatije in antipatije, v moči žalosti, skrbi, strahov, jeze, itd. Naš cilj oziroma darova, ki ju lahko pridobimo, se imenujeta Moralna Fantazija in/ali Umetnostna sposobnost.

Ko se kot Duh povežemo ali prepustimo močem duševnega telesa, zaznamo hrup in nemir, predvsem zaradi veselja, vzhičenosti, bolečine, strahov, sovraštva, zavisti, podobno kot, da bi bili plavajoča miška iz plute v nemirnem morju. V primeru, da zmoremo v svojo dušo spustiti, prinesti moči svojega Višjega Jaza, se lahko pričnemo krepiti in čutiti, se zavedati Višjega Jaza v duševni ravni bivanja in krepiti v sebi mir, harmonijo, ki je hči moči Ljubezni.

Moj Višji Jaz bo zdaj v našo dušo lahko prinašal nove možnosti, situacije, preizkušnje, ki mi jih zemeljsko življenje omogoča in obenem predstavlja tudi rešitve, premostitve le-teh. Premnogokrat reagiramo na preizkušnje na duševni način, kot so strah, beg ali boj, prepir, potopitev v preizkušnje skozi smelost, drznost, ne da bi ovrednotili posledice in našo odgovornost. Če poenostavimo: »Nekaj moram vendarle postoriti, četudi mi to ni všeč, me je strah, me jezi, ne verjamem, da bo to lahko služilo za Višje dobro.« Tako bi modrovala naša čuteča in razumska duša. To je ta nesvobodni svet simpatije in antipatije, čustev, želja, pričakovanj.

Moči antipatije se zlahka poveznejo v sovraštvo, sile simpatije pa v občutek, v čutenje Ljubezni, ki pa ni več čustvo ljubezni, še manj pa zaljubljenosti. Vse novo, ravnokar omenjeno, lahko ponesem v svojo dušo, zato postane moč ustvarjanja, kar se imenuje Moralna Fantazija. To pomeni, da moja duša od sedaj naprej ne bo več stremela za stimulacijami tega sveta, na primer, to mi je všeč, to mi ugaja, to bi želela imeti, posedovati, itd. Zanimati se bo pričela za prave vrednote, kreposti ali vrline, čeprav jih še ne zmore povsem prepoznati, pridobiti in pričevati, glede na to, da je še vedno duša. Vsekakor pa jih pričenja prepoznavati in sprejemati skozi duhovno trojnost oziroma skozi tri Moralne Ideale: Resnično, Dobro in Pravično.

Vsaka duša, ki išče in si prizadeva postati inštrument Resnice, postaja obleka Višjega Jaza ali Imaginativne Zavesti. ... nadaljujte z branjem ->

 

Tretji Teden Adventa

Prispeli smo do tretjega Adventnega Tedna, ko bo na preizkušnji naša DUŠA.

Duševno telo nam je bilo darovano v tretji planetni inkarnaciji, ki jo imenujemo Antična Luna. Po Antičnem Saturnu, kjer se je porodila kal fizičnega, takrat še Nesnovnega Telesa in Antičnem Soncu, ko se je fizično-Nesnovnemu Telesu pridružilo še etersko telo oziroma telo vitalnih moči, smo na tretji stopnici ali inkarnaciji imenovani Antična Luna, pridobili še duševno telo.

Fizično-snovno telo nas povezuje z mineralnim svetom, etersko telo z rastlinskim svetom, duševni svet pa si delimo ali imamo skupno z živalskim svetom. Astralni ali duševni, tudi živalski svet omogoča bivanje Zavesti občutkov, čustev, čutnosti, skozi katere lahko občutimo veselje, simpatijo, antipatijo, radost ali bolečino.

Astralno telo je duhovna substanca. Astral izvira iz astrov=astri, ki so Nebesna fiksna in gibajoča se telesa, katerih Moči ali Zavesti gradijo in oblikujejo našo dušo.

Poznamo tri sposobnosti ali pole duše v nas kot celoti: misliti (živčno-čutni pol glave in pet organov čuta), čutiti (srce in pljuča) kot pol ritma, povezovanja, prelivanja, ki živi in deluje v prsni votlini ter pol volje ali dejanj, ki domuje v prebavno-presnovnem delu telesa, tudi v močeh gibanja, premikanja skozi okončine.

V Tretjem Tednu bo na udaru naše svobodno RAZMIŠLJANJE.

Izvedeli smo, da je Dar razmišljanja ali mišljenja tretje Darovanje Kristusa, ki se je izpeljalo pred približno trideset tisoč leti. Vse do danes smo kot človek, človeštvo postopoma razvili samodejno mišljenje. To avtonomno razmišljanje pa je v današnjem času omogočilo premoč egoizma, pretiravanje, že kar izrabljanje, izkoriščanje sposobnosti razmišljanja, tudi zato, da bi si zagotovili osebne ali duševne zabave in užitke. Posledica tega je, da se je naše mišljenje vsaj delno oddvojilo od Vesoljne Misli, Mišljenja.

Mišljenje človeka, ki je preveč prežeto s čutnimi zaznavami, nas lahko privede vse do razdružitve, izgube povezave in sozvočja, tako s srcem kot tudi z močmi volje. V praznem prostoru srca si zatorej lahko poišče dom strah, namesto da bi ga napolnila ljubezen, v močeh volje pa se lahko razvijejo sile fanatizma, včasih tudi nasilja. Ne pozabimo, misliti je sposobnost duše, ki je še najbližje ali v neposrednem sorodstvu z Duhom kot Zavestjo.

V tem tednu bo zato še najbolj pomembno, da ravnokar povedano prepoznamo in postanemo gospodarji naših misli na način, da mislimo Božje Misli, da razmišljamo kot misli Bog. To pomeni, da prejmemo čisto misel, idejo, osvobojeno organov čuta in preteklih razmišljanj nas ter soljudi, ki so vezana predvsem na fizično-snovne zakonitosti in življenje, ki nas obkroža ter pogojuje.

Le razmišljanje na notranjo pobudo, ki izvira iz nas samih kot Duha in njegovih zakonitosti, sposobnosti je svobodna misel. Takšna misel je sposobna zajemati iz moralnih Idej, ki se spuščajo k nam iz Vesolja, skozi katere lahko mi kot Duh ali Zavest moralno vodimo, usmerjamo naša čutenja in delovanja oz. dejanja.

Le v mislih, mišljenju smo lahko svobodni, v občutkih in delovanju pa smo zlahka izpostavljeni in podrejeni delovanju drugih duhovnih Bitij. Kakorkoli že, skozi zorenje svobodnega mišljenja je mogoče usmerjati naša čutenja in delovanja v smeri ljubezni.

Kakovost ali lastnost, ki naj bi jo razvili v tem tednu je TRDNOST.

Po pravičnosti in zmernosti smo prišli do notranje trdnosti oziroma poguma, ki pomeni dejanje, delovanje srca (coraggio=cor agir). V teh dneh nas začasno zapušča tudi naš ANGEL VARUH, tako kot so nas v prejšnjih dveh tednih zapustili Arhaji kot Duhovna Bitja Časa in Nadangeli ali Duhovna Bitja Narodov.

V tem tednu se bo kot ravnokar povedano, odmaknil tudi Angel, Angel Varuh, ki aktivno deluje v našem astralnem telesu in v njem varuje našo karmo. Medtem ko se od nas odmakne Angel, se na nek način počutimo manj vezane na moči karme, smo pa zato bolj izpostavljeni silam Temé. Namreč, proces razvezanja oziroma neharmonične ločitve treh sposobnosti duše (misliti, čutiti in delovati), nam lahko omogoči občutenje moči tesnobe, še posebno v primeru, da naše tri sposobnosti duše niso sposobne medsebojnega komuniciranja, harmoniziranja kot pridobivanja in vzdrževanja ravnovesja.

Poklicani smo, da na notranjo pobudo in čuječe živimo v močeh poguma, ki v srcu združujejo sile volje in misli zato, da bomo zmogli pridobiti in tudi živeti v ravnovesju s tremi sposobnostmi duše.

V primeru, da so nam takšna razmišljanja, poznavanja težka in tuja, poizkusimo razumeti, zakaj mnogokrat razmišljamo o določeni stvari, procesu, storimo pa nekaj povsem drugega. Čutimo, da bi lahko napravili nekaj dobrega, a tega ne zmoremo ozavestiti, kaj šele popeljati k uresničitvi.

Rojstvo Jezusa v nas, ki se bo lahko kmalu izpeljalo, poziva, že kar zahteva stanje harmonije treh sposobnosti duše in njihov skupni dialog zato, da bomo postali še v večji meri zaupanja vredni Izvoru in sočloveku.

Dovolite, da povzamem in vas spomnim na potrebo po razvoju moči poguma in čistih, pravih misli, razmišljanja. Pri tem nam je lahko v pomoč dovolj navzoče ali meditativno branje Uvoda v Janezov Evangelij ali vsebine Filozofija Svobode, avtorja Rudolfa Steinerja kot idejnega očeta Antropozofije. Enako velja za vso Znanost o Duhu, ki je bila namenjena osvobajanju misli, razmišljanj oziroma misli, ki misli o sami sebi – ČISTA MISEL.

Četrti Teden Adventa

Pozdravljeni, prispeli smo do zadnje, četrte nedelje Adventa. V polnem pričakovanju Božiča se soočamo z zadnjim preizkusom. Po preizkusih fizično-snovnega, eterskega in astralnega ali duševnega telesa je sedaj na vrsti preizkus JAZA.

Zapuščeni od Arhajev, Nadangelov in Angelov je sedaj čas, da nas delno zapusti tudi NAŠ JAZ ali DUH. To je tudi preizkus OSAMLJENOSTI. Lahko se zgodi, da bomo imeli občutek, kot da smo ostali brez prave orientacije, da smo izgubili spomin, občutili moči tesnobe, zmedenosti, strahu. Pa vendar, ne smemo pozabiti, da beseda osamljenost pomeni »vse v Soncu (solitudine = tutto nel Sole)«.

V primeru, da se ne prepustimo izgubljenosti kot osamljenosti, lahko stopimo v stik z duhovnim Soncem oziroma Nadjazom ali Višjim Jazom. To je skrivnost Božiča. Vsaka preizkušnja zahteva od duše nekaj bolečine, lahko pa se pojavi tudi občutek pomanjkanja varnosti in strah pred izgubo samega sebe.

Vse to je potrebno, da se v duši rodi nekaj novega z namenom, da se v našem ali v nas kot Jazu rodi narava Nadjaza. Nadjaz ima usmerjen pogled na celotno človeštvo in ne le name kot posameznika.

Z Božičem se zmanjšajo moči našega egoizma in okrepi sposobnost skrbeti za katerokoli živo bitje ter celotno Zemljo. Posebna skrb pa je posvečena vsem, ki trpijo, ne le sočloveku, temveč tudi ostalim svetovom Narave. To je cilj našega Nadjaza in k temu smo poklicani. Iz Božiča v Božič se razpira individualna Zavest z namenom, da bo nekoč postala Univerzalna Zavest.

Stara tradicija pripoveduje, da noč pred Božičem Bog govori z živalmi. Vpraša jih, če je človek za njih poskrbel. Ravno zaradi tega so imeli nekoč kmetje navado urediti hleve in zavetišča za živali ter poskrbeti, da živalim ni primanjkovalo hrane in vode.

Dejstvo, da se na predvečer Božiča Bog pozanima, če je bilo za živali poskrbljeno, govori o tem, da Boga zanima, če je bilo poskrbljeno tudi za človeške duše. Spomnimo se, da žival predstavlja našo dušo, da si z živalmi delimo ali imamo skupno dušo (duša = anima, animale = žival).

V terminologiji Duhovne znanosti-Antropozofije Bog predstavlja Varuha Praga, ki nam bo omogočil vstop v Višje Svetove le v primeru, če bo duša za nekaj podobnega resnično pripravljena, v primeru, da bomo zmogli, se potrudili in preoblikovali, prevzgojili ali premostili naše moči Senc, našo preteklo karmo. V nasprotnem primeru nam bo to preloženo na naslednje leto ali celo v naslednje življenje. Natanova Duša je najčistejša duša Jezusa, h kateri naj bi se usmerili skozi delo na sebi. Duša je bitje, ki jo je potrebno prevzgajati, da bo nekoč postala čista kot Jezusova Duša, ki je nepokvarjena in katere del smo bili vsi pred Padcem, povzročenim od moči Luciferja.

Za Božič se bo zatorej rodil Jezus v nas kot Natanova Duša. Medtem, ko se v 13. Svetih Nočeh, od Božiča do Svetih treh Kraljev odvija pot od Jezusa do Kristusa, se v nas rojeva Kristusova Zavest. Šestega januarja se praznuje Krst na reki Jordan kot spust Bitja Kristusa v Jezusa. Jezus je človek, je tudi človeška duša, ki je dosegla popolnost. Lahko ga okarakteriziramo kot sina človeka, medtem ko je Bitje Kristus Božji Sin, ki se je utelesil v človeka Jezusa. Ta Vesoljna Skrivnost najde prostor v nas vsako leto med Božičem in Svetimi Tremi Kralji. Namreč, Jezus sprejme vase Kristusa, naša duša pa lahko sprejme Duha oziroma Nadjaz ali Višji Jaz.

V primeru, da smo pripravljeni, potem tega Velikega Dogodka ne moremo praznovati na materialistično-potrošniški način, v katerega so nas na žalost stoletja vodile sile Senc. Božič naj bi praznovali z veliko mero spoštovanja in predanosti.

Moči, ki delujejo izza zadnjega-četrtega tedna Adventa, odpirajo vsa vrata naše duše z namenom, da bi se le-ta združila z Duhom. Da se lahko duša in Duh zlijeta v eno, mora biti duša resnično bistra, čista kot pravi Kelih, saj bo le na tak način lahko vase sprejela Duhovno Svetlobo Sonca.

Vse to pospremimo v tišini in s predanostjo.

Kvaliteta, ki jo je potrebno razviti v tem tednu je MODROST.

Modrost je moč Luči poznavanj, ki je združena s toplino Srca. Je tudi sposobnost, ki nam v vsakem trenutku omogoča prepoznati, katero dejanje je v trenutni situaciji najboljše, je sposobnost premoščanja pogojevanj, tudi prostorsko-časovnih omejitev zato, da bomo zmogli vstopiti na Višjo raven odnosa z lastnim mišljenjem, z lastnim čutenjem in lastno voljo. Skozi pridobljene moči Modrosti nas ne bo strah osamljenosti, saj bomo pripravljeni na mistično srečanje z Jezusom in kasneje še s Kristusom.

Dovolite, da vas spomnim, da je v času 13. Svetih Noči na Zemlji zelo intenzivna prisotnost Zavesti Kristusa, ki jo vsak izmed nas lahko izkusi.

Pomembno je zaspati z mislijo na to srečanje in se skozi meditacijo poglobiti v pomen vsake Svete Noči, opazovati in zapisati sanje ter plemenite namere, ki naj bi jih zjutraj prepoznali, v teku dneva pa tudi izpeljali.

 

Avtorica Loretta Martello prevoda ni preverila, zato obstaja možnost napak.

 

Vir: https://www.lorettamartello.it/category/video/

[i] Antropozofija je pot spoznanja, ki bi želela popeljati duhovni element, ki je v človeku do duhovnega elementa, ki je v Vesolju (Rudolf Steiner).

Anthropos pomeni človek, sophia pa modrost, kar pomeni, da se Antropozofija ukvarja s spoznavanjem človeka. Glede na to, da je Duh tisti, ki človeku omogoča pridobivanje znanja in poznavanj, se Antropozofija imenuje tudi Duhovna Znanost. Imenuje se Znanost, saj vse navedbe, ki jih Rudolf Steiner podaja o Duhovnih Svetovih in o delovanju Duha, sledijo intuitivnemu miselnemu procesu, ki se odvija na izjemno logičen in dosleden način, procesu, v katerem ni praznih prostorov ali protislovij, saj vse poteka po natančno določenem vrstnem redu, ki je lahko dober, lep, resničen samo za tiste, ki jih navdihujeta pristen raziskovalni Duh in Resnica.

"Mora nam biti jasno, da duhovne niti, stkane med dušami pokojnikov in nami, smrt ne pretrga, temveč obstajajo še naprej. Po smrti postanejo veliko globlje, kot so bile za časa zemeljskega življenja. To, kar sem povedal, je treba sprejeti kot svečano resnico, velikega pomena." Rudolf Steiner, “Skrivnost dvojnika”, O.O. 178 (zbrano v delu: Opera Omnia 178)

Prvi november je dan Vseh Svetih in zatorej dan poln simbolnih pomenov, ki izvirajo iz antičnih kultur in obredov severne poloble. Po keltski tradiciji je bil to dan, ko se je pričela Temna Sezona, ki je trajala vse do prvega maja, dneva, ko se odpira Svetla Sezona. Delitev leta na dva dela, na sezono Sence in na sezono Svetlobe velja tudi danes. V šestih mesecih teme, ki se pričenja s prvim novembrom, se odpira stik z vsem skrivnim, z nezavednim, s skrivnostmi Narave in skrivnostmi človeške duše. Ta dan je izven časa, zato je v njem meja, ki ločuje svet živih od sveta mrtvih oziroma še širše, svet materije od sveta Duha, še tanjša.

Ta praznik, ki se nahaja v osrčju jeseni, nas spominja, da je v smrti vsebovano tudi življenje. Narava umira, da bi se ponovno rodila spomladi, človek pa umira zase, v samem sebi zato, da bi se ponovno rodil v svoji notranjosti.

Zadnji dnevi oktobra in začetek novembra so polni ravnokar omenjenega vidika smrti-ponovnega rojstva, kot velike notranje preobrazbe, ki nas približa k Svetišču Bitja, Bivanja, preobrazbe, ki bo svoj največji izraz našla za Božič. Ta čas sprejemanja velike smrti Narave vodi k odkrivanju notranjosti duše in topline doma, intimnosti s samim seboj, z lastno Božjo Lučjo. In ravno skozi to Luč se lahko združimo z dušami tistih, ki so nas zapustili.

Meja med svetovi postane tanjša, duše naših najdražjih lahko komunicirajo z našimi dušami in obratno, mi lahko komuniciramo z dušami pokojnih. To je pravi čas, da nanje naslovimo molitve, da premišljujemo o tem, kaj so nam v življenju darovali in da jim beremo. Z branjem pokojnim nas Rudolf Steiner vabi, da pomagamo svojim dragim na njihovem potovanju v onostranstvu.

Pomembno je, da si priskrbimo besedila Duhovne Znanosti-Antropozofije, ki govorijo o življenju po smrti, in da pokojniku, medtem, ko si ga predstavljamo pred seboj, na glas beremo o tem, kaj se dogaja v duhovnih svetovih. Koristni so lahko tudi nekateri odlomki iz Apokalipse ali Razodetja, ki se nanašajo na Nebeški Jeruzalem ali pa Uvod Janezovega Evangelija.

»Ko pokojniku beremo in v primeru, da nas sliši, mu to vsekakor pomaga. Četudi nas ne sliši, mu še naprej berimo v zaupanju, da bo prebranemu nekoč lahko prisluhnil. V vsakem primeru nadaljujmo z branjem, saj se obdajamo in hranimo s poduhovljenimi mislimi in idejami, ki lahko postanejo prava hrana za pokojnika. V nobenem primeru ni nič izgubljenega. Namreč, praksa je pokazala, da lahko pokojnikom skozi branje vsebin duhovnih modrosti, v procesih ozaveščanja veliko pomagamo. (R. Steiner, O.O. 140)

Preprosta meditacija za srečanje s pokojnikom je naslednja:

• Intenzivno razmišljajmo o posebej pomembnem trenutku, ki smo ga doživeli z ljubljeno osebo;
• Ta trenutek si predstavljajmo v vseh njegovih podrobnostih;
• ko ti spomini postanejo popolnoma živi in jasni, poskušajmo umiriti, povsem utišati svoje misli in si dovolimo živeti občutke, ki so se prebudili v naši duši;
• te žive občutke, čutenja ponudimo ljubljeni osebi;
• v tem trenutku lahko postavimo vprašanje in;
• nato v polnem miru počakamo na odgovor.

Na ravnokar opisan način se vzpostavi pogovor, dialog.

Najboljši čas za stik s pokojnikom je trenutek, preden zaspimo in trenutek, ko se prebudimo. Preden zaspimo je dobro, da zastavimo vprašanje in ko se zbudimo, bo verjetno prišel odgovor.

Potrebno je zaupanje, umirjenost, osredotočenje in odmaknjenost od našega vsakdanjika. Skozi prakso postajamo vse bolj čutni in dovzetni za to, kar nam pokojni sporočajo. Pogosto nam čutenja in misli, s katerimi se prebudimo, še preden nas prevzamejo dnevne dejavnosti, prinesejo naši dragi preminuli. Pomembno je verjeti, biti prepričani, da si lahko vzajemno pomagamo.

Ko se pričnemo seznanjati z vsem, kar predstavlja smrt in z vso lepoto, ki jo vsebuje evolucijski proces, ki nas skozi smrt vodi v vedno bolj prenovljene oblike življenja, in v primeru, da s svojimi pokojniki vzdržujemo dialog, kot da bi bili le-ti še živi, saj tudi so, takrat prvi november ne bo več preprost obisk pokopališča, temveč trenutek prepustitve svoji duši in duši sočloveka-pokojnika. Verjamemo, da med Zemljo in Nebom obstaja zelo tanka tančica in da smo vsi del enega, edinstvenega Življenja.

 Vir: https://www.lorettamartello.it

Avtorica Loretta Martello ni preverila našega prevoda, zato obstaja možnost razlik. Hvala za razumevanje.

Pozdravljeni!

Tokrat smo se odločili za skrajšan in prirejen prevod video prispevka Francesche Spades z naslovom Lilith v Strelcu, Kristus in Ahriman.

Francesco smo imeli priložnost spoznati skozi naše novice prevedenega videa o Arhaju Mihaelu, septembra, leta 2023.

Glede na to, kaj vse je v igri ob možnih scenarijih svetovnih razsežnosti v smislu omejevanja razpiranja kolektivne zavesti, je čas ujčkanja, udobja fotelja in spanja, tolažbe, da je vse dobro in v prid razvoja človeštva, da obstaja le Svetloba, Ljubezen in zaščita od zunaj, tudi skozi nekatere Bele Klobuke kot večje, pomembnejše, vplivnejše igralce-»liderje«, že davno tega minil.

Soočiti se moramo z realnostjo, odgovornostjo, ki jo za trenutne razmere nosimo vsi, zato razvijmo dovolj moči samokritičnosti in volje po spremembi skozi disciplinirano in aktivno delo na sebi. O tem, kako lahko v sebi, skozi sebe kot notranjo pobudo, usmerjeni na notranjo avtoriteto, v tukaj in Zdaj spreminjamo bližnjo in daljno okolico ter vplivamo na našo prihodnost, smo že pisali, le začeti bo potrebno in to nemudoma. Zatorej, obilo temu primernih pravih in dobrih moči discipline ter poguma.

Nikar prehitro ne omagajmo! Celotna, malce bolj zahtevna vsebina je še kako pomembna, saj nas na zadnjih treh straneh čaka vaja z imenom Morje Svetlobe. Izvajanje te vaje nam bo nudilo pravo oporo in pomoč pri premoščanju notranjih stisk ali konfliktov tokratnega izredno zahtevnega in odgovornega obdobja človeške zgodovine.

Franc Božjak

Nadangel Mihael in Ahriman

Takole nekako, glede na to, da imate pred seboj močno skrajšan in prirejen prevod videa, nas je v predgovoru, ki opisuje bistvo video predavanja, nagovorila Francesca Spades: »Najpomembnejši tranzit, o katerem bomo govorili na našem srečanju, je premik Lilith, ki je ena izmed demonskih ali Ahrimanskih moči oz. Duhovnih Bitij našega Sončnega sistema. Postopoma vstopamo ali smo že vstopili v Strelca, kar se je izpeljalo med 16. in 17. dnem meseca junija, leta 2025. To je zelo težek ali zahteven tranzit oz. premik, v katerem je Lilith kot Vampirka-Mati Demonov neposredno napadla nadčloveška duhovna bitja, ki jih imenujemo Angeli. Ta bitka nas bo kaj lahko popeljala k pravemu namenu Saturna v Ovnu, kar lahko pomeni Militarizacijo naših skupnosti. Poglejmo si, kdo je tisti njen veliki nasprotnik, ne več Nadangel, temveč Arhaj Mihael. Za vse vas sem odkrila predavanje Rudolfa Steinerja in pomislite, naslov predavanja je Sončni Genij-Sončni Demon. Ravno zato se bomo morali vprašati, kdo je ta Sončni Demon, ki ga opisuje Janez Evangelist v »svojem« Razodetju v osemnajsti vrstici trinajstega poglavja z naslovom Dve zveri. V mislih je imel Demona, ki se mora zoperstaviti Kristusovim Močem. Kaj naj bi pomenilo število 666, ki nam ga je v svojem času zaupal Janez Evangelist skozi šifre števil: 60, 6, 200 in 400? Skozi geometrijska pravila ali zakonitosti bodo te štiri šifre v odnosu s črkami oz. besedami: Sameek, Vav, Resec in Tav, kar pomeni Sorat. Sončni Demon je zatorej Demon, ki smo ga poimenovali z besedo Sorat. Govorim o zapisih v knjigi, ki bi jo morali imeti vsi. Priporočam jo v branje, njen naslov pa je Delovanje Duhovnih Entitet v človeku. Ko se je Zemlja komajda pričela razvijati, materializirati, je prišlo do Bitke. V njej so bila prisotna Duhovna Bitja Dominacije ali Gospostva ali Modrosti, ki so se spremenila v Demone, saj niso hotela zapustiti, se izogniti svojemu projektu, skozi katerega naj bi »pražila« človeka v »ponvi«. Kaj več in bolj natančno o tem pa pozneje. Na ravnokar opisan način so ta Duhovna Bitja postala neposredni omejevalci poslanstva Mihaela in Kristusa. Preberimo si Peti Evangelij, in sicer, ko govorimo o Luciferju, imamo v mislih padlo Bitje oz. Zavest z imenom Potestà ali Moči, ko pa govorimo o Ahrimanu ali Satanu, mislimo na Bitja z imenom Dominacije ali Gospostva. Tisto, kar ni zmogla premagati Zavest Kristus in kar je ostalo odprto kot nekaj, kar bo potrebno še postoriti, ima veliko opraviti z Ahrimanom ali Satanom. Poglejmo še v knjigo z naslovom Potovanja Posvečenstev z notranjimi svetovi ( I viaggi Iniziatici con i mondi interiori ), katere vsebina je zelo pomembna, saj nam postreže tudi s praktičnimi vajami. Vaje služijo predvsem povečevanju naših sposobnosti v obliki neomajnosti in vzdrževanja vsestranske integritete, kar je protiutež delovanju sil oviranja našega razvoja kot razpiranja Zavesti.« Nakar Francesca nadaljuje: »Dragi, nekaj ur pozneje, in sicer kmalu po snemanju videa, ki ga ravnokar gledate, je Izrael napadel Iran, slednji pa mu je po nekaj urah napad vrnil in odprl se je nov teater vojne. Ta se je priključil ostalim vojnam, ki vsestransko pustošijo zemeljsko obličje in vse preostale zemeljske svetove. Vse to lahko povežemo z nadaljevanjem tranzita Saturna v Ovnu, kar smo v prejšnjih videih opisali kot energijo, ki se pomika naprej skozi vžig za vžigom. Vsekakor obstaja možnost, da bo vse skupaj degeneriralo v še kaj hujšega, in sicer ravno zaradi tranzita, o katerem govorimo v našem videu. Dovolite, da vas spomnim, da je skozi poznavanja svetovne astrologije ravno Strelec tisti pravi Pravzorec Religije in Duhovnosti, ki je povezan z vsemi državami z močno osnovo Teokracije, zato obstaja rizik, da bi se lahko skozi omenjen, nor teater vojne, aktiviral ves svet Islama. Vse to ni nič drugega, kot odsev velike bitke v smeri navzdol, proti Zemlji, ki ga tranzit Lilith proslavlja skozi bitko med Ahrimanskimi močmi Temé in Angelskimi Borci Svetlobe.« Verjamem, da nam ni po godu, da v našem majhnem fizično-snovnem in z Božanstvi obdanem, podprtem in vodenem svetu, pihajo tako siloviti in strastni vetrovi vojne. Da pogajanja o miru v Ukrajini in Palestini ne bodo prinesla uspeha, smo že predvideli, saj smo v tranzitu združbe Neptuna in Saturna v Ovnu. Poleg tega so se aktivirale moči vojne tudi v ZDA. Glede na to, da smo v izstopu Jupitra iz Pravzorca Dvojčka, se veselje Američanov v primeru, da potrošništvo lahko tako poimenujemo, zaključuje. Prepričana sem, da se Američanom pripravlja še veliko hujše, oz. težje obdobje. Namreč, v mesecu juliju smo imeli na nebu Gospoda Urana - Gospoda revolucij netehtnih dogajanj, ki ustvarjajo nekaj preteklega in prihodnjega z velikim zlomom ali vmesnim prelomom. Uran zapušča Pravzorec Bika in vstopa v Pravzorec Dvojčka, kar je še posebej vezano na Združene Države Amerike. V juliju se je aktiviral tudi astrološki Križ mobilnih znamenj, in sicer Križ nepoznavanj ali neozaveščenega, kar je opisala naša teozofinja Alice Bailey v svoji knjigi Ezoterična Astrologija. To je Križ iluzije, laži, Križ hudobnega zmikavta Ahrimana ali Satana na Golgoti, ki ni prepoznal Kristusa, zato še dandanes ni sposoben prepoznati in živeti Resnice. To bi bilo dovolj, bi marsikdo pripomnil. Pa vendar ne, ne bo dovolj, saj je najpomembnejši tranzit, o katerem bomo govorili, ravno premik Lilith, ki je označena tudi kot veter iz zahoda, kradljivka mnogoterih energij ali moči, ena izmed velikih uteži našega Sončnega sistema. Ravnokar omenjeno postopoma potuje k Strelcu, kar se je odvijalo od 16. do 17. junija 2025. Še nekaj, ko govorimo o duhovnem Bitju ali Zavesti Lilith, govorimo o True ali Pravi Lilith oz. o resnični in še kako močni Lilith, zato me ne poučujte: »Zakaj nisi preverila efemeride (astronomske tabele ali seznami, ki vsebujejo podatke v obliki koledarja ali urnika položajev nebesnih teles kot so Planeti, Sonce, Zvezde skozi čas ), saj to ne more biti res.« Nikar se ne tolažite, to ni srednje močna Lilith, ki nas tokrat ne zanima, temveč prava, močna in hudo zlobna Lilith. Glede na to, da se Lilith spušča v Strelca, v ozvezdni Pravzorec Duhovnosti ali povzdignjenja v Duhovnost, in sicer k Duhu, se tudi Ona premika v Križu mobilnih zvezdnih znamenj. Ne pozabimo, da se bomo ravno s tem Križem sproprijemali s celotnimi rokami in ne le z dlanmi. Ta Križ je zelo težak, saj je s svojo osjo vezan na Lunine vozle, kar je za vse nas še kako pomembno ( kolektivna Karma človeštva ). Kot že omenjeno, soočali se bomo z revolucijami, katerih začetek in izvor bo v ZDA, saj so vodja ali šerif naših vrst, glede na to, da smo njihova kolonija, predalček, enako kot je njihova velika kolonija vsaj še ves preostali del Evrope. Ta model štarta iz Pravzorca Dvojčka, nakar se te moči razširijo na vse nas v obliki kolektivne Karme. Znamenje Dvojčka, kot nam lahko pove že sam ezoterični simbol tega znamenja, predstavlja vrata sveta dualnosti, vsekakor pravi portal in nikakor ne tisti dvigajoči se ali vstajenski portal, ki vodi k peti, šesti, sedmi ali osmi dimenziji življenja. ... nadaljujte z branjem ->

Vir: https://rsarchive.org/Books/GA010/English/MAC1909/GA010b_c01.html      

Rudolf Steiner 

Iniciacija in njeni rezultati - GA 10

Astralna središča

Preizkušnja poti

V teozofskih priročnikih imamo štiri lastnosti, ki jih mora študent razviti na tako imenovani preizkušnji poti, da bi lahko dosegel višje znanje.

• Prva je sposobnost razlikovanja med večnim in časovnim, resničnim in lažnim, resnico in golim mnenjem.
• Druga je pravilna ocena večnega in resničnega v nasprotju s minljivim in iluzornim.
• Tretja sposobnost je vadba šestih lastnosti, ki so bile že omenjene v prejšnjih poglavjih: nadzor misli, nadzor dejanj, vztrajnost, strpnost, dobra vera in mirnost.
• Četrta potrebna lastnost je hrepenenje po svobodi. Zgolj intelektualno razumevanje tega, kaj je vključeno v te lastnosti, je popolnoma ničvredno. Te se morajo tako vključiti v dušo, da ostanejo kot notranje navade. Vzemimo za primer prvo od teh lastnosti – razlikovanje med večnim in časovnim.

Človek se mora tako izobraziti, da bo v vsem, s čimer se sooči, povsem naravno razlikoval med minljivimi značilnostmi in tistimi, ki bodo trajale. To je mogoče doseči le, če v svojem opazovanju zunanjega sveta vedno znova poskušamo. Končno pogled povsem naravno razloči, kaj traja, tako kot se je doslej zadovoljil z minljivim. »Vse minljivo je le prilika« – to je resnica, ki postane očitno prepričanje za dušo. In tako mora biti tudi z drugimi štirimi lastnostmi na poti preizkušnje.

Sedaj se pod vplivom teh štirih duhovnih navad eterično telo dejansko preoblikuje.

S prvo – razlikovanjem med resničnim in lažnim – se v glavi oblikuje že opisano središče, tisto v grlu pa se pripravi. Vaje koncentracije, omenjene prej, so predvsem bistvene za vsako resnično formacijo. Prav one ustvarjajo, medtem ko štiri duhovne navade prinašajo sadove. Če je središče v grlu pripravljeno, bo sledil svoboden nadzor nad eteričnim telesom, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, in njegova ločitev, njegova mrežasta prevleka, bo dosežena s pravilno oceno večnega v nasprotju z minljivim.

Če učenec pridobi to moč ocene, bodo dejstva višjih svetov postopoma postala zaznavna. Le misliti ne smemo, da je treba zgolj izvajati tista dejanja, ki se zdijo pomembna, če jih merimo samo z intelektom. Najmanjše dejanje, vsaka majhna stvar, ki jo dosežemo, ima nekaj pomena v ogromnem gospodinjstvu sveta in le tega pomena se je treba zavedati. Ne gre za podcenjevanje vsakdanjih življenjskih zadev, temveč za njihovo pravilno oceno. V prejšnjem poglavju je bilo dovolj povedanega o šestih vrlinah, iz katerih je sestavljena tretja lastnost. Povezane so z razvojem dvanajstcvetnega lotosa v predelu srca, ta pa je, kot je že bilo navedeno, povezan z življenjskim tokom eteričnega telesa.

Četrta lastnost, ki je hrepenenje po svobodi, služi uresničitvi eteričnega organa, ki se nahaja v srcu.

Če te lastnosti postanejo resnične duhovne navade, se posameznik osvobodi vsega, kar je odvisno le od zmožnosti njegove osebne narave. Preneha premišljevati o stvareh s svojega ločenega stališča. Meje njegovega ozkega jaza, ki ga vežejo na ta pogled, izginejo. Skrivnosti duhovnega sveta se razkrijejo njegovemu notranjemu jazu. To je osvoboditev. Kajti vse vezi posameznika silijo, da na stvari in bitja gleda, kot da ustrezajo njegovim osebnim omejitvam. Iz tega osebnega načina gledanja na stvari mora okultni učenec postati neodvisen in svoboden.

Iz tega bo jasno, da lahko spisi, ki so izhajali iz mogočnih modrecev, postanejo učinkoviti v najglobljih globinah človeške narave. Izreki o štirih lastnostih so prav takšni izbruhi »prvobitne modrosti«. V takšni ali drugačni obliki jih lahko najdemo v vseh velikih religijah. Ustanovitelji velikih religij človeštvu teh naukov niso dali iz nejasnih občutkov. Utemeljili so jih na veliko trdnejših temeljih, ker so bili mogočni posvečenci. Iz svojega znanja so oblikovali svoje moralne nauke. Zavedali so se, kako bodo ti vplivali na finejšo naravo ljudi, in so si želeli, da bi gojenje teh lastnosti postopoma vodilo k organizaciji te finejše narave.

Živeti v skladu s temi velikimi religijami pomeni delati na lastni duhovni popolnosti in le tako lahko resnično služimo svetu. Samoizpopolnjevanje nikakor ni sebično, saj je nepopoln človek tudi nepopoln služabnik človeštva in sveta. Bolj ko človek postaja popoln, bolj služi svetu. "Če vrtnica okrasi sebe, okrasi tudi vrt."

Ustanovitelji religij so torej veliki čarovniki. Kar prihaja od njih, se izliva v duše moških in žensk in tako se s človeštvom premika naprej ves svet. Ustanovitelji religij so zavestno sodelovali s tem evolucijskim procesom človeštva. Pravi pomen verskih navodil človek razume šele, ko spozna, da so rezultat dejanskega znanja o najglobljih globinah človeške narave.

Vodje religije so bili mogočni modreci in iz njihovega znanja so izvirali ideali človeštva. Vendar se posameznik tem voditeljem približa takrat, ko se v svoji evoluciji povzpne do njihovih višin.

Če je oseba razvila svoje eterično telo na pravkar opisani način, se pred njo odpre povsem novo življenje in v ustreznem obdobju svojega usposabljanja prejme razsvetljenje, ki ga prilagodi temu novemu obstoju.

Na primer, s pomočjo šestnajstcvetnega lotosa vidi oblike višjega sveta. Nato mora spoznati, kako različne so te oblike, ko jih povzroči ta ali oni predmet ali bitje. Najprej bi moral opaziti, da je na določen način sposoben zelo močno vplivati na nekatere od teh oblik s svojimi mislimi in občutki, na druge pa sploh ne ali le v omejeni meri.

Ena vrsta teh figur se bo takoj spremenila, če si opazovalec ob njihovem pojavu misli: "To je lepo," nato pa med svojim premišljevanjem spremeni svojo misel in pomisli: "To je koristno." Za oblike, ki izvirajo iz mineralov ali umetniško izdelanih predmetov, je še posebej značilno, da se spreminjajo pod vsako mislijo ali občutkom, ki jih opazovalec usmeri nanje. V manjši meri to velja tudi za oblike, ki izhajajo iz rastlin, in v še manjši meri za tiste, ki so povezane z živalmi. Te oblike so polne življenja in gibanja, vendar se to gibanje nanaša le na tisti del, ki je pod vplivom človeške misli ali čustev, v drugih delih pa nanj vplivajo sile, na katere človek ne more vplivati. V celotnem svetu se pojavlja vrsta oblik, na katere dejavnosti ljudi skoraj v celoti ne vplivajo.

Študent se lahko prepriča, da te oblike izvirajo bodisi iz mineralov bodisi iz umetnih oblik, ne pa iz živali ali rastlin. Da bi to povsem razjasnil, mora zdaj opazovati tiste oblike, za katere lahko ugotovi, da izvirajo iz čustev, impulzov in strasti ljudi. Vendar lahko ugotovi, da imajo na te oblike njegove lastne misli in čustva še vedno določen vpliv, čeprav je ta razmeroma majhen. Na tem svetu vedno ostaja ostanek oblik, na katere so vsi taki vplivi vedno manj učinkoviti. Dejansko ta ostanek obsega zelo velik delež tistih oblik, ki jih študent običajno zazna na začetku svoje kariere. O naravi te vrste se lahko razsvetli le tako, da opazuje samega sebe. Nato izve, da jih je ustvaril sam, da se v teh oblikah izraža tisto, kar počne, si želi ali hoče. V teh oblikah se manifestira impulz, ki prebiva v njem, želja, ki jo ima, namen, ki ga goji, in tako naprej; pravzaprav se v tem svetu oblik kaže celoten njegov značaj. S svojimi mislimi in občutki lahko človek vpliva na vse oblike, ki ne prihajajo iz njega samega; toda nad tistimi, ki so poslane v višji svet iz njegovega lastnega bitja, nima več moči, ko jih je enkrat ustvaril.

Iz povedanega sledi, da se iz tega višjega vidika človekove notranje narave človekov lastni svet impulzov, želja in predstav izraža v zunanjih oblikah, tako kot vsa druga bitja ali predmeti. Višjemu spoznanju se notranji svet zdi kot del zunanjega sveta. Tako kot bi lahko vsakdo v fizičnem svetu, ki bi bil obdan z ogledali, na tak način gledal svojo fizično obliko, se tudi v višjem svetu človekov duhovni jaz zdi kot podoba, odsevana v ogledalu.

Iluzija osebnega Jaza

Na tej stopnji razvoja je učenec dosegel točko, ko premaga »iluzijo osebnega jaza«, kot je bila izražena v teozofskih knjigah. Zdaj lahko to notranjo osebnost obravnava kot nekaj zunanjega sebi, tako kot je prej za zunanje prepoznaval stvari, ki so vplivale na njegove čute. Tako se s postopnimi izkušnjami uči obvladovati sebe, tako kot je doslej obvladoval bitja okoli sebe.

Če kdo dobi vpogled v ta višji svet, preden je njegova narava dovolj pripravljena, stoji pred značajsko podobo svoje lastne duše kot pred uganko. Tam se sooči z lastnimi impulzi in strastmi v podobah živali ali, redkeje, ljudi. Res je, da živalske oblike tega sveta nikoli niso povsem enake tistim v fizičnem svetu, a kljub temu imajo oddaljeno podobnost. Neizkušen opazovalec jih lahko zlahka zamenja za enake.

Ko človek vstopi v ta svet, mora sprejeti povsem novo metodo oblikovanja svojih sodb. Ker se stvari, ki se v resnici nanašajo na notranjo naravo, zdijo zunanje, jih zaznava le kot zrcalne odseve tega, kar v resnici so. Ko na primer zaznava številko, jo mora obrniti, kot bi bral tisto, kar je vidno v ogledalu. 265 bi v resnici pomenilo 562. Kroglo vidimo, kot da bi bili v njenem središču. Zato moramo najprej pravilno prevesti te notranje zaznave. Lastnosti duše se prav tako pojavijo kot v ogledalu. Želja, ki je usmerjena proti nečemu zunanjemu, se kaže kot oblika, ki se premika proti osebi, ki si jo je zaželela. Strasti, ki domujejo v nižjem delu človeške narave, prevzamejo oblike živali ali podobnih oblik, ki se sprostijo na posameznika. V resnici se te strasti borijo navzven; v zunanjem svetu iščejo zadovoljstvo, toda to zunanje prizadevanje se v zrcalnem odsevu kaže kot napad na strastno osebo.

Izkušnja duhovnega videnja lastne duše

Če se je učenec, preden doseže višji vid, s tihim, iskrenim preiskovanjem samega sebe naučil spoznati lastne lastnosti, bo takrat, ko se mu bo njegov notranji jaz prikazal kot zrcalni odsev zunanjega sveta, našel pogum in moč, da se pravilno obnaša. Ljudje, ki takšne introspekcije niso dovolj izvajali, da bi spoznali svojo notranjo naravo, se v teh zrcalnih slikah ne bodo prepoznali in jih bodo zamenjali za nekaj tujega. Ali pa se bodo ob videnju morda prestrašili in si rekli, ker tega pogleda ne morejo prenesti, da je vse skupaj le iluzija, ki jih ne more nikamor pripeljati. V obeh primerih bi si Oseba s svojim nepravočasnim prihodom na določeno stopnjo razvoja svoje višje organizacije stala katastrofalno na poti. ... nadaljujte z branjem ->

Vir: https://rsarchive.org/Books/GA010/English/MAC1909/GA010b_c01.html      

Rudolf Steiner 

Iniciacija in njeni rezultati - GA 10

Astralna središča

Dvanajstlistni lotos v obliki srca

Dvanajstlistni Lotos, ki leži v predelu srca, je oblikovan na podoben način. Polovica njegovih cvetnih listov je prav tako že obstajala in bila aktivna v oddaljeni fazi človeške evolucije. Teh šest cvetnih listov ni treba posebej razvijati v okultni šoli: pojavijo se spontano in se začnejo vrteti, ko se lotimo dela z ostalimi šestimi. Pri gojenju teh je treba, tako kot v prejšnji lekciji, na poseben način nadzorovati in usmerjati določene dejavnosti uma.

Jasno je treba razumeti, da imajo zaznave vsakega astralnega ali duševnega organa svojevrsten značaj. Dvanajstcvetni lotos ima zaznavo povsem drugačne vrste kot šestnajstcvetni lotos. Slednji zaznava oblike. Misli osebe in zakoni, po katerih se odvija naravni pojav, se šestnajstcvetnemu lotosu zdijo kot oblike – vendar ne toge, negibne oblike, temveč aktivne in polne življenja.

Jasnovidec, pri katerem je ta čut dobro razvit, lahko razloči obliko, s katero se izrazi vsaka misel, vsak naravni zakon.

Misel maščevanja se na primer manifestira kot puščica krakaste oblike, medtem ko misel dobre volje pogosto dobi obliko odpirajočega se cveta.

Jasne, smiselne misli se oblikujejo pravilno in simetrično, medtem ko meglene predstave dobijo meglene obrise.

S pomočjo dvanajstcvetnega cveta se pridobijo precej drugačne zaznave. Naravo teh zaznav lahko približno nakažemo tako, da jih primerjamo z občutkom mraza in vročine. Jasnovidec, ki je opremljen s to sposobnostjo, čuti duševno toplino ali hlad, ki seva iz oblik, ki jih razloči s pomočjo šestnajstcvetnega cveta. Če bi jasnovidec razvil šestnajstcvetni lotos, ne pa tudi dvanajstcvetnega, bi opazil le misel dobre volje kot že opisano obliko, medtem ko bi nekdo drug, pri katerem bi bila razvita oba čutila, prav tako zaznal tisto izžarevanje misli, ki ga lahko imenujemo le duševna toplina. Mimogrede lahko pripomnimo, da se v okultni šoli en čut nikoli ne razvije brez drugega, zato je treba to, kar je bilo pravkar povedano, obravnavati kot povedano le zaradi jasnosti. Z gojenjem dvanajstcvetnega lotosa jasnovidec v sebi odkrije globoko razumevanje naravnih procesov. Vse, kar raste ali se razvija, izžareva toploto; vse, kar propada, se iztroši ali je v ruševinah, se bo zdelo hladno.

Razvoj čutov jasnovidca

Razvoj tega čuta se lahko pospeši na naslednji način.

Prva zahteva je, da se učenec posveti uravnavanju svojih misli. Tako kot šestnajstcvetni lotos doseže svoj razvoj s pomočjo resnega in smiselnega razmišljanja, se dvanajstcvetni cvet goji s pomočjo notranjega nadzora nad tokovi misli.

Zmotne misli, ki si sledijo v nobenem logičnem ali razumnem zaporedju, temveč zgolj po čistem naključju, uničijo obliko zadevnega lotosa. Bolj ko ena misel sledi drugi, bolj ko se vse nepovezane misli zavržejo, bolj ta astralni organ dobi svojo ustrezno obliko.

Če učenec sliši izraženo nelogično misel, naj jo tiho popravi v svojem umu. Zaradi izpopolnjevanja lastnega razvoja se ne sme neusmiljeno umakniti iz morda nelogičnega miselnega okolja. Prav tako si ne bi smel dovoliti, da bi se čutil prisiljenega popravljati nelogične misli okoli sebe. Namesto tega bi moral tiho, v svoji notranjosti, omejiti ta vrtinec misli na logičen in razumen tok. In predvsem bi si moral prizadevati za to regulacijo v področju lastnih misli.

Druga zahteva je, da na podoben način nadzoruje svoja dejanja. Vsaka nestabilnost ali neskladje v delovanju ima uničujoč učinek na lotosov cvet, o katerem govorimo. Če je učenec kaj storil, naj naslednje dejanje obvlada tako, da tvori logično zaporedje prvega, kajti kdor iz dneva v dan ravna drugače, te sposobnosti ali čuta ne bo nikoli razvil.

Tretja zahteva je gojenje vztrajnosti. Okultni učenec se nikoli ne pusti odvleči od svojega cilja zaradi tega ali onega vpliva, dokler še naprej verjame, da je ta pravi. Ovire so zanj kot izzivi, ki jih mora premagati, in nikoli niso razlog za oklevanje na poti.

Četrta zahteva je strpnost do vseh oseb in okoliščin.

Učenec naj se izogiba vsakršni nepotrebni kritiki nepopolnosti in razvad ter naj si raje prizadeva razumeti vse, kar pride pod njegov nadzor. Kakor sonce ne odreče svoje svetlobe hudobnim in zlobnim, tako jim tudi on ne sme odreči inteligentnega sočutja. Če se učenec sreča s težavami, ne sme zapravljati svoje moči za kritiko, temveč se mora vdati nujnosti in iskati, kako bi lahko nesrečo spremenil v dobro. Na mnenja drugih ne gleda samo s svojega stališča, temveč se poskuša postaviti v položaj svojega tovariša.

Peta zahteva je nepristranskost v odnosu do življenjskih zadev.

V tej zvezi govorimo o »zaupanju« in »veri«. Okultni študent se s to vero obrne na vsako osebo in vsako bitje in po njej deluje.

Nikoli si ne reče, ko mu kaj rečejo: »Tega ne verjamem, ker je v nasprotju z mojimi trenutnimi mnenji.«

Namesto tega je v vsakem trenutku pripravljen preizkusiti in preurediti svoja mnenja in ideje. Vedno ostaja dovzeten za vse, kar se mu sooči. Prav tako zaupa v učinkovitost tega, česar se loti.

Plahost in skepticizem sta izgnana iz njegovega bitja. Če ima kakšen namen, verjame tudi v njegovo moč. Sto neuspehov ga ne more oropati te samozavesti.

Resnično je to tista »vera, ki lahko premika gore«.

Šesta zahteva je gojenje določene mirnosti. Učenec si prizadeva umiriti svoja razpoloženja, pa naj bodo polna žalosti ali veselja. Izogibati se mora skrajnostim, da bi se v zanosu vzpenjal v nebo ali se v obupu spuščal na zemljo, temveč mora nenehno nadzorovati svoj um in ga ohranjati uravnoteženega. Žalost in nevarnost, veselje in blaginja ga najdejo oboroženega.

Bralec teozofske literature bo tukaj našel opisane lastnosti pod imenom »šest lastnosti«, h katerim si mora prizadevati tisti, ki želi doseči iniciacijo.

Tukaj je pojasnjena njihova povezava z astralnim čutom, ki se imenuje dvanajstcvetni lotos.

Učitelj lahko da posebna navodila, ki povzročijo, da lotos zacveti; toda tukaj je, tako kot prej, razvoj njegove simetrične oblike odvisen od že omenjenih lastnosti. Kdor temu razvoju posveča malo ali nič pozornosti, bo ta organ oblikoval le v karikaturo njegove pravilne oblike. Določeno jasnovidnost te narave je mogoče gojiti tako, da te lastnosti usmerimo na njihovo zlo stran namesto na dobro.

Človek je lahko nestrpen, malodušen in prepirljiv do svojega okolja; lahko na primer zazna čustva drugih ljudi in se pred njimi bodisi umakne bodisi jih sovraži. To je lahko tako poudarjeno, da zaradi duševne hladnosti, ki jo izžareva iz mnenj, ki so v nasprotju z njegovimi, ne more prenesti poslušanja teh mnenj ali pa se obnaša na sporen način.

Desetlistni popkovni lotos

Obvladovanje čutnih vtisov

[14 manjka v besedilu]

Mentalna kultura, ki je pomembna za razvoj desetcvetnega lotosa, je še posebej občutljive vrste, saj gre tukaj za to, da se naučimo na poseben način obvladovati čutne vtise. Za jasnovidca je to še posebej pomembno na začetku, saj se lahko le s to sposobnostjo izogne viru neštetih iluzij in miselnih fatamorgan. Običajno človek sploh ni povsem prepričan, katere stvari prevladujejo nad njegovimi spomini in domišljanji. Vzemimo naslednji primer.

Primer

Nekdo potuje z vlakom in se ukvarja z mislijo. Nenadoma njegove misli zavijejo v povsem drugo smer. Nato se spomni izkušnje, ki jo je imel pred nekaj leti, in jo preplete s svojimi neposrednimi mislimi. Vendar ni opazil, da so se njegove oči obrnile proti oknu in jih je ujel pogled osebe, ki je podobna nekomu drugemu, ki je bil tesno povezan s spominjano izkušnjo. Ne zaveda se tega, kar je videl, in se zaveda le posledic, zato verjame, da je celotna zadeva nastala spontano. Koliko se v življenju zgodi na tak način!

Preigravamo stvari v svojem življenju, ki smo jih prebrali ali doživeli, ne da bi to povezali med seboj.

Nekdo na primer ne prenese določene barve, vendar se ne zaveda, da je to posledica dejstva, da je učitelj, ki se ga je bal pred mnogimi leti, nosil plašč te barve.

Nešteto iluzij temelji na takšnih asociacijah. Mnogo stvari prodre v dušo, ne da bi se utelesile v zavesti. ... nadaljujte z branjem ->

Vir: https://rsarchive.org/Books/GA010/English/MAC1909/GA010b_c01.html      

Rudolf Steiner 

Iniciacija in njeni rezultati - GA 10

Astralna središča

Eno bistvenih načel pristnega okultizma je, da naj tisti, ki se posveti njegovemu študiju, to počne le s popolnim razumevanjem; naj se ne loteva ali izvaja ničesar, česar ne bi videl in ne bi videl rezultatov. Okultni učitelj, ki daje osebi navodila ali nasvete, bo vedno začel z razlago tistih sprememb v telesu, duši in duhu, ki se bodo zgodile tistemu, ki išče višje znanje.

Tukaj bomo obravnavali nekatere od teh učinkov na dušo okultnega učenca, kajti le tisti, ki se zaveda tega, kar bo zdaj povedano, se lahko s popolnim razumevanjem loti praks, ki bodo vodile do spoznanja nadfizičnih svetov. Pravzaprav bi lahko rekli, da so le taki pristni okultni učenci. Pravi okultizem zelo odsvetuje vsako eksperimentiranje v temi. Kdor ne bo z odprtimi očmi prestal obdobja šolanja, lahko postane medij, vendar ga vsa takšna prizadevanja ne morejo pripeljati do jasnovidnosti, kot jo razume okultist.

Tistim, ki so na pravilen način izvajali metode (glede pridobivanja nadfizičnega znanja), ki so bile navedene v moji knjigi z naslovom Pot iniciacije,[1] se v tako imenovanem »astralnem telesu« (organizmu duše) zgodijo določene spremembe. Ta organizem je zaznaven le jasnovidcu. Lahko ga primerjamo z bolj ali manj svetlečim oblakom, ki ga zaznamo sredi fizičnega telesa, in v tem astralnem telesu postanejo vidni impulzi, želje, strasti in ideje.

Čutni apetiti se na primer kažejo kot temno rdeči izlivi določene oblike; čista in plemenita misel se izrazi v izlivu rdečkasto-vijolične barve; jasna predstava logičnega misleca se bo pojavila kot rumena figura z dokaj ostrimi obrisi; medtem ko se zmedena misel motnih možganov kaže kot figura z nejasnimi obrisi. Misli ljudi z enostranskimi in trdno določenimi pogledi se bodo zdele ostre v svojih obrisih, a negibne; medtem ko se misli ljudi, ki so dostopni drugim stališčem, kažejo kot gibljive, z različnimi obrisi.

Bolj ko učenec napreduje v svojem psihičnem razvoju, bolj bo njegovo astralno telo postajalo pravilno organizirano; pri osebi, katere psihično življenje je nerazvito, ostaja slabo organizirano in zmedeno. Vendar pa lahko jasnovidec v takšnem neorganiziranem astralnem telesu zazna obliko, ki jasno izstopa iz svojega okolja. Razteza se od notranjosti glave do sredine fizičnega telesa. V določenem smislu se zdi kot neodvisno telo s posebnimi organi.

Ti organi, ki jih bomo sedaj obravnavali, obstajajo v naslednjih delih fizičnega telesa:

prvi med očmi; drugi v grlu; tretji v predelu srca; četrti v tako imenovanem želodcu; peti in šesti pa se nahajata v trebuhu.

Takšne oblike so strokovno znane kot "kolesa" (ČAKRE) ali "LOTOSOVI CVETOVI".

Tako se imenujejo zaradi njihove podobnosti s kolesi ali cvetovi, seveda pa je treba jasno razumeti, da se takega izraza ne sme uporabljati bolj dobesedno kot takrat, ko pljučne režnje imenujemo "krila". Tako kot vsi vemo, da tukaj v resnici ne govorimo o "krilih", je treba vedeti, da v zvezi s "kolesi" govorimo zgolj figurativno. Ti "lotosovi cvetovi" so trenutno pri nerazviti osebi temne barve in brez gibanja – negibni. Pri jasnovidcu pa so videti, kot da so v gibanju in svetleče barve. V mediju se zgodi nekaj podobnega, čeprav na drugačen način; vendar tega dela teme zdaj ni mogoče nadaljevati.

Takoj ko okultni učenec začne s svojimi praksami, lotosovi cvetovi najprej postanejo svetleči; kasneje se začnejo vrteti. Takrat se začne sposobnost jasnovidnosti.

Kajti te "rože" so čutila duše in njihovo vrtenje razkriva dejstvo, da je človek sposoben zaznavati v nadfizičnem svetu. Nihče ne more videti ničesar nadfizičnega, dokler na ta način ni razvil svojih astralnih čutov.

Čutilni organ, ki se nahaja v bližini grla, omogoča jasnovidno zaznavanje misli druge osebe in prinaša tudi globlji vpogled v resnične zakone naravnih pojavov.

Organ, ki se nahaja blizu srca, omogoča jasnovidno znanje o čustvih druge osebe. Kdor ga je razvil, lahko opazuje tudi nekatere globlje moči pri živalih in rastlinah.

S pomočjo organa, ki leži v želodcu, pridobimo znanje o sposobnostih in talentih človeka: s tem lahko tudi vidimo kakšno vlogo igrajo v naravi živali, rastline, kamni, kovine, atmosferski pojavi itd.

Organ, ki se nahaja v grlu, ima šestnajst "cvetnih listov" ali "naper"; tisti, ki je v predelu srca, jih ima dvanajst; tisti, ki je v želodcu, jih ima deset.

Določene dejavnosti duše so povezane z razvojem teh čutnih organov in tisti, ki jih izvaja na določen način, prispeva k razvoju zadevnih astralnih organov. Osem od šestnajstih cvetnih listov "lotosa" se je razvilo že v zgodnejši fazi človeške evolucije, v daljni preteklosti. K temu razvoju človek ni prispeval ničesar. Imel jih je za dar narave, ko je bil še v sanjavem, otožnem stanju zavesti. Na tej stopnji človeške evolucije so bili že aktivni. Način njihovega delovanja pa je bil združljiv le z že omenjenim otožnim stanjem zavesti. Ko je zavest postajala svetlejša, so cvetni listi postali zatemnjeni in so umaknili svojo aktivnost.

Ostalih osem je mogoče razviti z zavestno prakso, nato pa celoten lotos postane tako svetel kot aktiven. Pridobitev določenih sposobnosti je odvisna od razvoja vsakega od teh cvetnih listov. Vendar pa je, kot je že bilo prikazano, mogoče zavestno razviti le osem od njih; Ostalih osem se ponovno pojavi spontano.

Šestnajstlistni grleni lotos

Osem funkcij duše

Njihov razvoj se zaključi na naslednji način. Človek se mora skrbno in pozorno posvetiti določenim funkcijam duše, ki jih običajno izvaja malomarno in brez pozornosti. Takšnih funkcij je osem.

Prva je odvisna od načina, kako sprejemamo ideje. Ljudje se običajno pustijo voditi zgolj po naključju. Slišijo to in ono, vidijo eno in drugo, na čemer utemeljujejo svoje ideje in če je tako, ostane šestnajst cvetnih listov lotosa precej mlačnih. Šele ko človek v tej zadevi vzame svojo izobrazbo v svoje roke, začne resnično delovati. Vse predstave je treba varovati s tem namenom. Vsaka ideja bi morala imeti določen pomen. V njej bi moral videti določeno sporočilo, delček znanja o stvareh zunanjega sveta in se ne sme zadovoljiti s predstavami, ki nimajo takega pomena. Svoje duševno življenje bi moral upravljati tako, da postane ogledalo zunanjega sveta, in svojo energijo usmeriti v izgon napačnih idej.

Druga od teh funkcij se na podoben način ukvarja z nadzorom sklepanj. Sklepanja je treba sprejemati šele po dobro utemeljenem in temeljitem premisleku tudi o najbolj nepomembnih točkah. Vsa nepremišljena dejanja, vsa nesmiselna dejanja je treba odložiti daleč stran od duše. Za vse je treba imeti dobro premišljene razloge in nikoli ne smemo storiti ničesar, za kar ni resnične potrebe.

Tretja funkcija se nanaša na govor. Okultni učenec naj izreče le tisto, kar je smiselno in namensko. Vsako govorjenje zaradi govorjenja ga odvrača od njegove poti. Izogibati se mora običajnemu načinu pogovora, pri katerem se o vseh mogočih stvareh, neizbranih in raznolikih, govori skupaj. Pri tem pa se ne sme izključiti iz občevanja s svojimi soljudmi. Prav v takšnem občevanju naj bi njegov pogovor pridobil na pomenu. Vsakomur odgovori, vendar to stori premišljeno in po skrbnem premisleku o vprašanju. Nikoli ne govori brez utemeljitve za to, kar reče. Prizadeva si, da ne bi uporabil ne preveč ne premalo besed.

Četrta funkcija je uravnavanje zunanjega delovanja. Učenec si prizadeva usmerjati svoja dejanja tako, da se ujemajo z dejanji njegovih bližnjih in posebnostmi njegovega okolja. Zavrača vsa dejanja, ki motijo druge ali so v nasprotju s tistimi, ki so običajno okoli njega. Trudi se ravnati tako, da se njegova dejanja harmonično ujemajo z njegovim okoljem, njegovim življenjskim položajem in tako naprej. Kjer ga k dejanju prisili kakšna zunanja sugestija, skrbno premisli, kako se lahko najbolje odzove. Kjer je sam svoj gospodar, z največjo skrbnostjo pretehta učinke svojih metod delovanja.

Peta dejavnost, ki jo je treba tukaj omeniti, je upravljanje celotnega življenja. Okultni študent si prizadeva živeti v skladu z naravo in duhom. Nikoli se ne prenagli, tudi nikoli ni lenoben. Lenobnost in odvečna dejavnost sta mu enako oddaljeni. Na življenje gleda kot na sredstvo za delo in živi v skladu s tem. Uredi si navade in neguje zdravje, tako da je rezultat harmonično življenje.

Šesta se ukvarja s človeškim prizadevanjem. Študent preizkuša svoje sposobnosti in znanje ter se obnaša v luči takšnega samospoznanja. Trudi se, da ne bi storil ničesar, kar presega njegove moči; a tudi ne bi opustil ničesar, za kar se mu zdi, da je notranje primerno. Po drugi strani pa si postavlja cilje, ki se ujemajo z idealom, z visoko dolžnostjo človeškega bitja. Ne gleda nase zgolj napol nepremišljeno kot na kolo v ogromnem stroju človeštva, temveč si prizadeva razumeti njegove probleme, pogledati onkraj trivialnega in vsakdanjega. Tako si prizadeva vedno bolje in popolneje izpolnjevati svoje obveznosti.

Sedma sprememba v življenju njegove duše se nanaša na prizadevanje, da se iz življenja nauči čim več. Nič ne mine pred učencem, ne da bi mu dala priložnost, da si nabere izkušnje, ki so mu dragocene za življenje. Če je kaj storil narobe ali nepopolno, mu to kasneje ponudi priložnost, da to ustrezno popravi ali izpopolni. Če vidi druge, kako ravnajo, jih opazuje s podobnim namenom. Iz izkušenj poskuša zbrati bogat zaklad in se z njimi vedno pozorno posvetovati; pravzaprav ne bo storil ničesar, ne da bi se ozrl nazaj na izkušnje, ki mu lahko pomagajo pri njegovih odločitvah in dejanjih.

Osma je sledeča: učenec se mora od časa do časa ozreti vase, se poglobiti vase, se skrbno posvetovati s samim seboj, graditi in preizkušati temelje svojega življenja, pregledati svojo zalogo znanja, premisliti o svojih dolžnostih, pretehtati vsebino in cilj življenja in tako naprej. Vse te zadeve so bile že omenjene v knjigi Pot iniciacije (glej stran 7); tukaj so zgolj povzete v povezavi z razvojem šestnajstcvetnega lotosa.

S pomočjo teh vaj bo postajal vedno bolj popoln, saj je od takšnih praks odvisen razvoj jasnovidnosti.

Na primer, bolj ko človek misli in izgovarja tisto, kar se ujema z dejanskimi dogodki zunanjega sveta, hitreje bo razvil to sposobnost.

Kdor misli ali govori karkoli neresničnega, ubije nekaj v kali šestnajstcvetnega lotosa.

Resnicoljubnost, pokončnost in poštenost so v tej povezavi oblikovalne, laž, simulacija in nepoštenost pa so uničujoče sile.

Učenec mora spoznati, da niso potrebni le "dobri nameni", ampak tudi dejanska dejanja.

Če mislim ali rečem karkoli, kar ni v skladu z resnico, ubijem nekaj v svojih astralnih organih, čeprav sem verjel, da govorim ali mislim iz zelo dobrih namenov.

Tukaj je tako kot pri otroku, ki se mora opeči, če pade v ogenj, četudi se je to morda zgodilo iz nevednosti.

Regulacija zgoraj omenjenih dejavnosti duše na opisani način omogoča, da šestnajstcvetni lotos žari v sijočih odtenkih in mu daje določeno gibanje. Vendar je treba opozoriti, da se znaki jasnovidnosti ne morejo pojaviti, preden je dosežena določena stopnja tega razvoja. ... nadaljujte z branjem ->

Pozdravljeni!

Vsebina je prirejen prevod prve tretjine radijske oddaje na kanalu Kelios iz lanskega leta (pomlad 2024), katere gost je bila Loretta Martello, ki smo vam jo predstavili v lanskih decemberskih novicah, skozi katere smo obravnavali njen pogled na štiri Adventne Tedne in Trinajst Svetih Noči. Naslov rubrike oddaj na Radiu Gamma 5 se glasi Zapiski iz Antropozofije in ostalega Sveta.

Vsebino Svet medčloveških ali medosebnih odnosov v smislu srečati sebe zato, da bomo zmogli srečati sočloveka, smo obravnavali z namenom globljega spoznavanja duševnega sveta, v katerega smo kot Duh oblečeni. Človek, spoznaj se in odkril boš kaj, kako, zakaj in kdo vse v tebi živi ter skozte deluje! Bolj kot se bomo poznali, lažje bomo odkrivali vzroke naših nesvobod kot odmikov od vsestranskega ali večplastnega ravnovesja, veliko bolj bomo učinkoviti pri odpravljanju le-teh in motivirani v procesih krepitve Duha ali razpiranja Zavesti skozi delo na sebi. Duh kot Božanstvo je Bitje ali Zavest, ki v nas kot celoti prevzgaja fizično-snovne, eterske in duševne nesvobode, ki živijo in delujejo tudi in predvsem v bolj ali manj skaljenih medosebnih odnosih.

Duševni, eterski in fizično-snovni svet uvrščamo v Naravo, nas kot Duha pa kot ravnokar povedano, v Božji ali Božanski Svet bivanja. Skozi poznavanja sebe kot celote in dela na sebi v obliki krepitve Duha, nam bo veliko lažje prepoznati in držati na povodcu ter ščasoma tudi prevzgojiti vzorce ali dvojnike (sile Ega so polarnost našemu Duhu), ki živijo in delujejo predvsem v nezavednem (trebušna votlina) in podzavednem v prsnem košu. Le-ti nam jo najraje zagodejo ali nas napadajo, ko smo utrujeni ali bolni, ko najmanj pričakujemo, ko smo v stanju šibkejšega Duha, saj vedo, da lahko z majhnimi zamahi napravijo veliko škode.

Ne pozabimo, da je vsota vseh dvojnikov, ki jih gostimo in delujejo iz našega nezavednega in podzavednega v resnici naš Ego ali Nižji jaz. Izza njega pa tkejo, ne ravno za naše dolgoročno in večplastno dobro trije generali Temé kot Antikrista (Lucifer, Ahriman in Azura), ki so nosilci Angelske, Nadangelske ter Arhaj Zavesti, zatorej izredno izurjeni motilci ali zaviralci razpiranja človeške Zavesti.

V primeru, da mislimo, ali smo povsem prepričani, da moči ali Bitja Temé ne obstajajo, jim puščamo, dovoljujemo svoboden prostor delovanja. Frontalno ali neposredno bojevanje z njimi je že v naprej izgubljeno, saj imamo opraviti z zavestmi padlih Angelov, Nadangelov in Arhajev ter z njihovimi v nas živečimi borci-dvojniki. V primeru, da jih poznamo in se zavedamo njihovega delovanja, bi se jim še lahko zoperstavili, se vsaj zaščitili skozi moči Ljubezni, svobodnega razmišljanja, čutenja in delovanja. Svobodno pomeni, da nas v nekaj pravega, resničnega in dobrega nihče ni prisilil, da to ne počnemo iz računice, temveč svobodno v ljubezni ne glede na končni izzid.

Dovolite, da vas spomnim, da ne obstaja le Ljubezen in da Temà nikakor ni le pomanjkanje Svetlobe, temveč druga realnost ali Bitje, tudi Princa Temè in Svetlobe-neprave Svetlobe. Ne pozabimo niti tega, da je prva naloga ali celo skrb zmikavta ta, da nas prepriča, da verjamemo, da on ne obstaja. A v primeru, da ga odkrijemo, presenetimo na delu ali prižgemo luč oz. ga kot Duh dovolj navzoče tudi prepoznamo, mu bo v istem trenutku vsaj polovica moči odvzeta.

Kot smo lahko razumeli, ne moremo več brezskrbno opazovati krhanje medosebnih odnosov in se izgovarjati, da smo vse to zgolj mi ali jaz, da se v življenju nikakor ne zmoremo spremeniti ali osvoboditi določenih nesvobod ali celo, da so za naše tegobe kot odmike od Enosti, odgovorni le oz. predvsem drugi.

Verjamem, da smo se vsi nemalokrat celo dolga leta spoprijemali z določeno navado, odvisnostjo, čustvom, nezdravim vzgibom, miselnim vzorcem, ki mu v mnogih primerih nismo bili povsem kos, zato nas omenjene sile ali moči še dandanes občasno preganjajo ter vzniknejo v trenutku, ko smo vsaj delno na udaru in že oslabljeni skozi neko drugo življenjsko fronto ali bitko.

Se morebiti naš Ego ne želi, noče spreobrniti in nam kot Duhu preprečuje, da bi prevzgojili njegove v nas živeče dvojnike, in ali nismo obenem tudi šibkega Duha pri vzpostavljanju in vzdrževanju vsestranskega ravnovesja?

Le kdo in zakaj naj bi se v današnji peti Postatlantidski Anglosaški civilizaciji tako strateško in premeteno vklapljal v naše duševno življenje in napredek v razvoju Ozaveščene Duše, če ne ravno dvojniki in njijhovi ravnokar omenjeni vodniki? Morebiti smo le šibkega Duha oz. nedejavni, v smislu izvajanja vaj prevzgoje duše in krepitve Duha ali celo, da izbrane vaje niso najbolj primerne, prilagojene nam kot individualnim značilnostim oz. današnjemu človeku nosilcu Duha.

Težko verjamem, da bi omenjenim ciljem premostitve naših nesvobod lahko današnjemu človeku povsem služile starodavne ali celo mnoge New Age Iniciacije in z njimi povezane poti duhovnega razvoja. V tem primeru bi slabo lahko opisali kot dobro v nepravem času in prostoru. Kar je bilo najprimernejše nekoč in nekje, ko še nismo bili nosilci Duha, danes povsem verjetno temu ni več tako, še posebno v primeru, da tehnike dela na sebi niso bile prilagojene današnjemu človeku-nosilcu Duha.

Kaj porečete, se je v največjem Padcu človeštva Bitje ali Makrovesoljna Zavest Kristus za tri leta, tri mesece in tri dni spustila v Jezusa – Sina Človeka zato, da nas bi usmerjala v ravnokar omenjene Iniciacije ali Posvečenstva? Naj bo ravnokar povedano vsaj v razmislek.

Še nekaj, da tokrat ponovno ne pozabim omeniti: ”Karkoli se bo v bližnji ali daljni prihodnosti na Zemlji kot polju razpiranja človeških Zavesti nam kot posamezniku ali človeštvu dogajalo, odvijalo, ne zanemarimo vsakodnevne duhovne krepitve v procesih prevzgoje naših duševnih, eterskih in fizično-snovnih nesvobod. Vsekakor moramo delati tudi za prihodnost. Skozi tako disciplinirano in ciljano delo nas kot Duha, bomo v naslednjem življenju veliko hitreje odkrivali ali prepoznali naš cilj, poslanstvo, talente, s katerimi smo bili obdarjeni zato, da jih uporabimo za plemenite namene, geste iz ljubezni skozi svobodna dejanja in na notranjo pobudo ali skozi notranjo avtoriteto. Namreč, karkoli danes, tukaj in zdaj razmišljamo, govorimo, čutimo in udejanjamo s pravo budnostjo, navzočnostjo, čuječnostjo nas kot Duha, se bomo tega v naslednjem življenju veliko lažje in hitreje spomnili.

Ne glede na to, kje ali komu se bomo v naslednjem zemeljskem življenju rodili in živeli, bomo po poznavanjih Rudolfa Stenerja kot ustanovitelja in vodnika ali idejnega Očeta Antropozofije (Znanost o Duhu, ki si prizadeva duhovno v človeku povezati, združiti z duhovnim v Vesolju) živeli vsaj še enkrat v tokratni Anglosaški (Ozvezdje Ribi), pozneje pa še vsaj dvakrat v Slovanski civilizaciji kot vodniku človeštva v obdobju Vodnarja, dolgem 2160 let.

Že danes lahko vsaj delno spreminjamo individualno in kolektivno Karmo ter vidno in nevidno okolico skozi dovolj velike moči budnosti, čuječnosti nas kot Duha tudi skozi vsakodnevna opravila. Ali zmoremo nekaj podobnega udejanjati, poduhovljati vsaj nekaj minut na dan in temu namenjene moči tudi vsakodnevno povečevati, podaljševati?

Vse izvira iz Duha in v Duh se vse vrača. Duh ali Zavest je pravo zdravilo in zdravnik sedanjosti ter prihodnosti. Nikakor ni naključje, da so se v tretjem in četrtem Konciliju  v Konstantinopolisu toliko zavzemali izvzeti Duha iz človeka kot celote. Od takrat naprej (l. 869-870) naj bi postali le človek-duša oblečeni v snovno telo.

Ne pozabimo, da že postajamo in da bomo, bodo nekoč v daljni prihodnosti vsi, ki se ne bomo, ne bodo izgubili v procesih delitve Svetov, postali vsaj majhni Stvarniki.

Nekaj podobnega in še kako pomembnega se mnogim dogaja že danes, ko postajamo pravi Kristusovi pomočniki na način, da neresnico zunanjih avtoritet spreminjamo v resnico, tudi pravo Resnico: »Jaz Sem Pot, Resnica in Življenje.«

Franc Božjak

Vabim vas, da si preberete še vsebino Lorettinega pogleda srečanj sebe in soljudi skozi zakone esenskih ogledal. Morebiti ste nekaj podobnega že brali v delih ezoterika Grega Bradena, tokratne novice pa vam ponujajo antropozofski pristop zakonov vsaj treh ogledal. Verjamem, da bo za pokušino dovolj.