Prvi Teden Adventa

Z današnjim dnem, s prvo Adventno nedeljo se pričenja čas Adventa oziroma štirih Adventnih Tednov. Sledile bodo še tri nedelje kot predhodnice preostalih treh Adventnih Tednov. Kaj je Advent? Je pričakovanje, priprava, čakanje na Veliki Dogodek kot je rojstvo Jezusa. Kaj pomeni rojstvo Jezusa in kako omenjeno pričakovanje nastaja, se poraja v naši notranjosti, kaj nam prinaša in kam nas vodi, usmerja?

Znanost o Duhu nas poučuje, da smo v času Adventa postavljeni v obdobje, tako očiščevanja naših nesvobod kot tudi premoščanja skušnjav, v obdobje, ki ga ponavadi ne živimo ravno z lahkoto. Vsekakor, mnogi bodo modrovali: »Saj smo v zaključnem delu leta, v katerem se je veliko tega nakopičilo, veliko je za postoriti, zato smo preobremenjeni in utrujeni.« V resnici pa utrujenost in občutek teže ni tisto, kar imamo v mislih, temveč so to predvsem preizkušnje, ki jim je naša duša izpostavljena skozi takoimenovani konflikt med močmi dobrega in močmi ne dobrega ali slabega. Velikokrat je bilo omenjeno, da sile Zla ali Temè delimo na dve vrsti ali dve obliki skušnjav.

Poznamo skušnjavo Luciferja, ki nas vabi v Iluzijo lahkega, brezskrbnega vstopa v duhovnost, zato nas zavaja tudi skozi občutek naše trenutne visoke stopnje duhovnega razvoja. Obstaja pa še Ahrimanska skušnjava, ki nas vodi v še nižje sfere oziroma v smer materializma. Vmes med obema vrstama skušnjav pa živi Kristusova Moč, ki je mediator med odmikoma od ravnovesja, od Enosti, ki nas vodi k harmoniji, k pravemu Življenju, pravi Svetlobi, pravi Evoluciji. Na tej stopnji kot prvi stopnici smo zatorej izpostavljeni močnim Impulzom, tako Kristusovim kot tudi Ahrimansko-Luciferskim vplivom in naši notranjosti kot duši in Duhu nikakor ni lahko vzdržati pod pritiskom omenjenih sil oviranja razpiranja kolektivne Zavesti. Človeška narava, ki je v Adventnih Tednih močno na udaru je vsota štirih teles ali ravni bivanja (fizično-snovna, eterska, duševna in duhovna).

V prvem tednu bo na preizkušnji naše FIZIČNO-SNOVNO TELO. Zato, da bi lahko razumeli, na kakšen način bo le-to izpostavljeno prvi preizkušnji, se moramo za hip naravnati na to, kaj se je skozi človeško zgodovino dogajalo z nami kot ljudmi, s človekom kot celoto.

Na samem začetku Projekta-Človek (Antični Saturn je bila prva stopnja našega Sončnega sistema) nismo bili to, kar smo kot človek in človeštvo danes. Nismo bili še fizično-snovna bitja in zato tudi nesposobni hoje, razmišljanja, govora, saj smo živeli na stopnji razvoja, ki je podobna današnjemu mineralnemu svetu. Potrebna so bila žrtvovanja oziroma Darovanja Bitja ali Zavesti Kristusa predvsem zato, da je človek lahko postal to, kar je danes. ... nadaljujte z branjem ->

“Mora nam biti jasno, da duhovne niti, stkane med dušami pokojnikov in nami, smrt ne pretrga, temveč obstajajo še naprej. Po smrti postanejo veliko globlje, kot so bile za časa zemeljskega življenja. To, kar sem povedal, je treba sprejeti kot svečano resnico, velikega pomena.” Rudolf Steiner, “Skrivnost dvojnika”, O.O. 178 (zbrano v delu: Opera […]

Pozdravljeni!

Tokrat smo se odločili za skrajšan in prirejen prevod video prispevka Francesche Spades z naslovom Lilith v Strelcu, Kristus in Ahriman.

Francesco smo imeli priložnost spoznati skozi naše novice prevedenega videa o Arhaju Mihaelu, septembra, leta 2023.

Glede na to, kaj vse je v igri ob možnih scenarijih svetovnih razsežnosti v smislu omejevanja razpiranja kolektivne zavesti, je čas ujčkanja, udobja fotelja in spanja, tolažbe, da je vse dobro in v prid razvoja človeštva, da obstaja le Svetloba, Ljubezen in zaščita od zunaj, tudi skozi nekatere Bele Klobuke kot večje, pomembnejše, vplivnejše igralce-»liderje«, že davno tega minil.

Soočiti se moramo z realnostjo, odgovornostjo, ki jo za trenutne razmere nosimo vsi, zato razvijmo dovolj moči samokritičnosti in volje po spremembi skozi disciplinirano in aktivno delo na sebi. O tem, kako lahko v sebi, skozi sebe kot notranjo pobudo, usmerjeni na notranjo avtoriteto, v tukaj in Zdaj spreminjamo bližnjo in daljno okolico ter vplivamo na našo prihodnost, smo že pisali, le začeti bo potrebno in to nemudoma. Zatorej, obilo temu primernih pravih in dobrih moči discipline ter poguma.

Nikar prehitro ne omagajmo! Celotna, malce bolj zahtevna vsebina je še kako pomembna, saj nas na zadnjih treh straneh čaka vaja z imenom Morje Svetlobe. Izvajanje te vaje nam bo nudilo pravo oporo in pomoč pri premoščanju notranjih stisk ali konfliktov tokratnega izredno zahtevnega in odgovornega obdobja človeške zgodovine.

Franc Božjak

Nadangel Mihael in Ahriman

Takole nekako, glede na to, da imate pred seboj močno skrajšan in prirejen prevod videa, nas je v predgovoru, ki opisuje bistvo video predavanja, nagovorila Francesca Spades: »Najpomembnejši tranzit, o katerem bomo govorili na našem srečanju, je premik Lilith, ki je ena izmed demonskih ali Ahrimanskih moči oz. Duhovnih Bitij našega Sončnega sistema. Postopoma vstopamo ali smo že vstopili v Strelca, kar se je izpeljalo med 16. in 17. dnem meseca junija, leta 2025. To je zelo težek ali zahteven tranzit oz. premik, v katerem je Lilith kot Vampirka-Mati Demonov neposredno napadla nadčloveška duhovna bitja, ki jih imenujemo Angeli. Ta bitka nas bo kaj lahko popeljala k pravemu namenu Saturna v Ovnu, kar lahko pomeni Militarizacijo naših skupnosti. Poglejmo si, kdo je tisti njen veliki nasprotnik, ne več Nadangel, temveč Arhaj Mihael. Za vse vas sem odkrila predavanje Rudolfa Steinerja in pomislite, naslov predavanja je Sončni Genij-Sončni Demon. Ravno zato se bomo morali vprašati, kdo je ta Sončni Demon, ki ga opisuje Janez Evangelist v »svojem« Razodetju v osemnajsti vrstici trinajstega poglavja z naslovom Dve zveri. V mislih je imel Demona, ki se mora zoperstaviti Kristusovim Močem. Kaj naj bi pomenilo število 666, ki nam ga je v svojem času zaupal Janez Evangelist skozi šifre števil: 60, 6, 200 in 400? Skozi geometrijska pravila ali zakonitosti bodo te štiri šifre v odnosu s črkami oz. besedami: Sameek, Vav, Resec in Tav, kar pomeni Sorat. Sončni Demon je zatorej Demon, ki smo ga poimenovali z besedo Sorat. Govorim o zapisih v knjigi, ki bi jo morali imeti vsi. Priporočam jo v branje, njen naslov pa je Delovanje Duhovnih Entitet v človeku. Ko se je Zemlja komajda pričela razvijati, materializirati, je prišlo do Bitke. V njej so bila prisotna Duhovna Bitja Dominacije ali Gospostva ali Modrosti, ki so se spremenila v Demone, saj niso hotela zapustiti, se izogniti svojemu projektu, skozi katerega naj bi »pražila« človeka v »ponvi«. Kaj več in bolj natančno o tem pa pozneje. Na ravnokar opisan način so ta Duhovna Bitja postala neposredni omejevalci poslanstva Mihaela in Kristusa. Preberimo si Peti Evangelij, in sicer, ko govorimo o Luciferju, imamo v mislih padlo Bitje oz. Zavest z imenom Potestà ali Moči, ko pa govorimo o Ahrimanu ali Satanu, mislimo na Bitja z imenom Dominacije ali Gospostva. Tisto, kar ni zmogla premagati Zavest Kristus in kar je ostalo odprto kot nekaj, kar bo potrebno še postoriti, ima veliko opraviti z Ahrimanom ali Satanom. Poglejmo še v knjigo z naslovom Potovanja Posvečenstev z notranjimi svetovi ( I viaggi Iniziatici con i mondi interiori ), katere vsebina je zelo pomembna, saj nam postreže tudi s praktičnimi vajami. Vaje služijo predvsem povečevanju naših sposobnosti v obliki neomajnosti in vzdrževanja vsestranske integritete, kar je protiutež delovanju sil oviranja našega razvoja kot razpiranja Zavesti.« Nakar Francesca nadaljuje: »Dragi, nekaj ur pozneje, in sicer kmalu po snemanju videa, ki ga ravnokar gledate, je Izrael napadel Iran, slednji pa mu je po nekaj urah napad vrnil in odprl se je nov teater vojne. Ta se je priključil ostalim vojnam, ki vsestransko pustošijo zemeljsko obličje in vse preostale zemeljske svetove. Vse to lahko povežemo z nadaljevanjem tranzita Saturna v Ovnu, kar smo v prejšnjih videih opisali kot energijo, ki se pomika naprej skozi vžig za vžigom. Vsekakor obstaja možnost, da bo vse skupaj degeneriralo v še kaj hujšega, in sicer ravno zaradi tranzita, o katerem govorimo v našem videu. Dovolite, da vas spomnim, da je skozi poznavanja svetovne astrologije ravno Strelec tisti pravi Pravzorec Religije in Duhovnosti, ki je povezan z vsemi državami z močno osnovo Teokracije, zato obstaja rizik, da bi se lahko skozi omenjen, nor teater vojne, aktiviral ves svet Islama. Vse to ni nič drugega, kot odsev velike bitke v smeri navzdol, proti Zemlji, ki ga tranzit Lilith proslavlja skozi bitko med Ahrimanskimi močmi Temé in Angelskimi Borci Svetlobe.« Verjamem, da nam ni po godu, da v našem majhnem fizično-snovnem in z Božanstvi obdanem, podprtem in vodenem svetu, pihajo tako siloviti in strastni vetrovi vojne. Da pogajanja o miru v Ukrajini in Palestini ne bodo prinesla uspeha, smo že predvideli, saj smo v tranzitu združbe Neptuna in Saturna v Ovnu. Poleg tega so se aktivirale moči vojne tudi v ZDA. Glede na to, da smo v izstopu Jupitra iz Pravzorca Dvojčka, se veselje Američanov v primeru, da potrošništvo lahko tako poimenujemo, zaključuje. Prepričana sem, da se Američanom pripravlja še veliko hujše, oz. težje obdobje. Namreč, v mesecu juliju smo imeli na nebu Gospoda Urana - Gospoda revolucij netehtnih dogajanj, ki ustvarjajo nekaj preteklega in prihodnjega z velikim zlomom ali vmesnim prelomom. Uran zapušča Pravzorec Bika in vstopa v Pravzorec Dvojčka, kar je še posebej vezano na Združene Države Amerike. V juliju se je aktiviral tudi astrološki Križ mobilnih znamenj, in sicer Križ nepoznavanj ali neozaveščenega, kar je opisala naša teozofinja Alice Bailey v svoji knjigi Ezoterična Astrologija. To je Križ iluzije, laži, Križ hudobnega zmikavta Ahrimana ali Satana na Golgoti, ki ni prepoznal Kristusa, zato še dandanes ni sposoben prepoznati in živeti Resnice. To bi bilo dovolj, bi marsikdo pripomnil. Pa vendar ne, ne bo dovolj, saj je najpomembnejši tranzit, o katerem bomo govorili, ravno premik Lilith, ki je označena tudi kot veter iz zahoda, kradljivka mnogoterih energij ali moči, ena izmed velikih uteži našega Sončnega sistema. Ravnokar omenjeno postopoma potuje k Strelcu, kar se je odvijalo od 16. do 17. junija 2025. Še nekaj, ko govorimo o duhovnem Bitju ali Zavesti Lilith, govorimo o True ali Pravi Lilith oz. o resnični in še kako močni Lilith, zato me ne poučujte: »Zakaj nisi preverila efemeride (astronomske tabele ali seznami, ki vsebujejo podatke v obliki koledarja ali urnika položajev nebesnih teles kot so Planeti, Sonce, Zvezde skozi čas ), saj to ne more biti res.« Nikar se ne tolažite, to ni srednje močna Lilith, ki nas tokrat ne zanima, temveč prava, močna in hudo zlobna Lilith. Glede na to, da se Lilith spušča v Strelca, v ozvezdni Pravzorec Duhovnosti ali povzdignjenja v Duhovnost, in sicer k Duhu, se tudi Ona premika v Križu mobilnih zvezdnih znamenj. Ne pozabimo, da se bomo ravno s tem Križem sproprijemali s celotnimi rokami in ne le z dlanmi. Ta Križ je zelo težak, saj je s svojo osjo vezan na Lunine vozle, kar je za vse nas še kako pomembno ( kolektivna Karma človeštva ). Kot že omenjeno, soočali se bomo z revolucijami, katerih začetek in izvor bo v ZDA, saj so vodja ali šerif naših vrst, glede na to, da smo njihova kolonija, predalček, enako kot je njihova velika kolonija vsaj še ves preostali del Evrope. Ta model štarta iz Pravzorca Dvojčka, nakar se te moči razširijo na vse nas v obliki kolektivne Karme. Znamenje Dvojčka, kot nam lahko pove že sam ezoterični simbol tega znamenja, predstavlja vrata sveta dualnosti, vsekakor pravi portal in nikakor ne tisti dvigajoči se ali vstajenski portal, ki vodi k peti, šesti, sedmi ali osmi dimenziji življenja. ... nadaljujte z branjem ->

Vir: https://rsarchive.org/Books/GA010/English/MAC1909/GA010b_c01.html      

Rudolf Steiner 

Iniciacija in njeni rezultati - GA 10

Astralna središča

Preizkušnja poti

V teozofskih priročnikih imamo štiri lastnosti, ki jih mora študent razviti na tako imenovani preizkušnji poti, da bi lahko dosegel višje znanje.

• Prva je sposobnost razlikovanja med večnim in časovnim, resničnim in lažnim, resnico in golim mnenjem.
• Druga je pravilna ocena večnega in resničnega v nasprotju s minljivim in iluzornim.
• Tretja sposobnost je vadba šestih lastnosti, ki so bile že omenjene v prejšnjih poglavjih: nadzor misli, nadzor dejanj, vztrajnost, strpnost, dobra vera in mirnost.
• Četrta potrebna lastnost je hrepenenje po svobodi. Zgolj intelektualno razumevanje tega, kaj je vključeno v te lastnosti, je popolnoma ničvredno. Te se morajo tako vključiti v dušo, da ostanejo kot notranje navade. Vzemimo za primer prvo od teh lastnosti – razlikovanje med večnim in časovnim.

Človek se mora tako izobraziti, da bo v vsem, s čimer se sooči, povsem naravno razlikoval med minljivimi značilnostmi in tistimi, ki bodo trajale. To je mogoče doseči le, če v svojem opazovanju zunanjega sveta vedno znova poskušamo. Končno pogled povsem naravno razloči, kaj traja, tako kot se je doslej zadovoljil z minljivim. »Vse minljivo je le prilika« – to je resnica, ki postane očitno prepričanje za dušo. In tako mora biti tudi z drugimi štirimi lastnostmi na poti preizkušnje.

Sedaj se pod vplivom teh štirih duhovnih navad eterično telo dejansko preoblikuje.

S prvo – razlikovanjem med resničnim in lažnim – se v glavi oblikuje že opisano središče, tisto v grlu pa se pripravi. Vaje koncentracije, omenjene prej, so predvsem bistvene za vsako resnično formacijo. Prav one ustvarjajo, medtem ko štiri duhovne navade prinašajo sadove. Če je središče v grlu pripravljeno, bo sledil svoboden nadzor nad eteričnim telesom, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, in njegova ločitev, njegova mrežasta prevleka, bo dosežena s pravilno oceno večnega v nasprotju z minljivim.

Če učenec pridobi to moč ocene, bodo dejstva višjih svetov postopoma postala zaznavna. Le misliti ne smemo, da je treba zgolj izvajati tista dejanja, ki se zdijo pomembna, če jih merimo samo z intelektom. Najmanjše dejanje, vsaka majhna stvar, ki jo dosežemo, ima nekaj pomena v ogromnem gospodinjstvu sveta in le tega pomena se je treba zavedati. Ne gre za podcenjevanje vsakdanjih življenjskih zadev, temveč za njihovo pravilno oceno. V prejšnjem poglavju je bilo dovolj povedanega o šestih vrlinah, iz katerih je sestavljena tretja lastnost. Povezane so z razvojem dvanajstcvetnega lotosa v predelu srca, ta pa je, kot je že bilo navedeno, povezan z življenjskim tokom eteričnega telesa.

Četrta lastnost, ki je hrepenenje po svobodi, služi uresničitvi eteričnega organa, ki se nahaja v srcu.

Če te lastnosti postanejo resnične duhovne navade, se posameznik osvobodi vsega, kar je odvisno le od zmožnosti njegove osebne narave. Preneha premišljevati o stvareh s svojega ločenega stališča. Meje njegovega ozkega jaza, ki ga vežejo na ta pogled, izginejo. Skrivnosti duhovnega sveta se razkrijejo njegovemu notranjemu jazu. To je osvoboditev. Kajti vse vezi posameznika silijo, da na stvari in bitja gleda, kot da ustrezajo njegovim osebnim omejitvam. Iz tega osebnega načina gledanja na stvari mora okultni učenec postati neodvisen in svoboden.

Iz tega bo jasno, da lahko spisi, ki so izhajali iz mogočnih modrecev, postanejo učinkoviti v najglobljih globinah človeške narave. Izreki o štirih lastnostih so prav takšni izbruhi »prvobitne modrosti«. V takšni ali drugačni obliki jih lahko najdemo v vseh velikih religijah. Ustanovitelji velikih religij človeštvu teh naukov niso dali iz nejasnih občutkov. Utemeljili so jih na veliko trdnejših temeljih, ker so bili mogočni posvečenci. Iz svojega znanja so oblikovali svoje moralne nauke. Zavedali so se, kako bodo ti vplivali na finejšo naravo ljudi, in so si želeli, da bi gojenje teh lastnosti postopoma vodilo k organizaciji te finejše narave.

Živeti v skladu s temi velikimi religijami pomeni delati na lastni duhovni popolnosti in le tako lahko resnično služimo svetu. Samoizpopolnjevanje nikakor ni sebično, saj je nepopoln človek tudi nepopoln služabnik človeštva in sveta. Bolj ko človek postaja popoln, bolj služi svetu. "Če vrtnica okrasi sebe, okrasi tudi vrt."

Ustanovitelji religij so torej veliki čarovniki. Kar prihaja od njih, se izliva v duše moških in žensk in tako se s človeštvom premika naprej ves svet. Ustanovitelji religij so zavestno sodelovali s tem evolucijskim procesom človeštva. Pravi pomen verskih navodil človek razume šele, ko spozna, da so rezultat dejanskega znanja o najglobljih globinah človeške narave.

Vodje religije so bili mogočni modreci in iz njihovega znanja so izvirali ideali človeštva. Vendar se posameznik tem voditeljem približa takrat, ko se v svoji evoluciji povzpne do njihovih višin.

Če je oseba razvila svoje eterično telo na pravkar opisani način, se pred njo odpre povsem novo življenje in v ustreznem obdobju svojega usposabljanja prejme razsvetljenje, ki ga prilagodi temu novemu obstoju.

Na primer, s pomočjo šestnajstcvetnega lotosa vidi oblike višjega sveta. Nato mora spoznati, kako različne so te oblike, ko jih povzroči ta ali oni predmet ali bitje. Najprej bi moral opaziti, da je na določen način sposoben zelo močno vplivati na nekatere od teh oblik s svojimi mislimi in občutki, na druge pa sploh ne ali le v omejeni meri.

Ena vrsta teh figur se bo takoj spremenila, če si opazovalec ob njihovem pojavu misli: "To je lepo," nato pa med svojim premišljevanjem spremeni svojo misel in pomisli: "To je koristno." Za oblike, ki izvirajo iz mineralov ali umetniško izdelanih predmetov, je še posebej značilno, da se spreminjajo pod vsako mislijo ali občutkom, ki jih opazovalec usmeri nanje. V manjši meri to velja tudi za oblike, ki izhajajo iz rastlin, in v še manjši meri za tiste, ki so povezane z živalmi. Te oblike so polne življenja in gibanja, vendar se to gibanje nanaša le na tisti del, ki je pod vplivom človeške misli ali čustev, v drugih delih pa nanj vplivajo sile, na katere človek ne more vplivati. V celotnem svetu se pojavlja vrsta oblik, na katere dejavnosti ljudi skoraj v celoti ne vplivajo.

Študent se lahko prepriča, da te oblike izvirajo bodisi iz mineralov bodisi iz umetnih oblik, ne pa iz živali ali rastlin. Da bi to povsem razjasnil, mora zdaj opazovati tiste oblike, za katere lahko ugotovi, da izvirajo iz čustev, impulzov in strasti ljudi. Vendar lahko ugotovi, da imajo na te oblike njegove lastne misli in čustva še vedno določen vpliv, čeprav je ta razmeroma majhen. Na tem svetu vedno ostaja ostanek oblik, na katere so vsi taki vplivi vedno manj učinkoviti. Dejansko ta ostanek obsega zelo velik delež tistih oblik, ki jih študent običajno zazna na začetku svoje kariere. O naravi te vrste se lahko razsvetli le tako, da opazuje samega sebe. Nato izve, da jih je ustvaril sam, da se v teh oblikah izraža tisto, kar počne, si želi ali hoče. V teh oblikah se manifestira impulz, ki prebiva v njem, želja, ki jo ima, namen, ki ga goji, in tako naprej; pravzaprav se v tem svetu oblik kaže celoten njegov značaj. S svojimi mislimi in občutki lahko človek vpliva na vse oblike, ki ne prihajajo iz njega samega; toda nad tistimi, ki so poslane v višji svet iz njegovega lastnega bitja, nima več moči, ko jih je enkrat ustvaril.

Iz povedanega sledi, da se iz tega višjega vidika človekove notranje narave človekov lastni svet impulzov, želja in predstav izraža v zunanjih oblikah, tako kot vsa druga bitja ali predmeti. Višjemu spoznanju se notranji svet zdi kot del zunanjega sveta. Tako kot bi lahko vsakdo v fizičnem svetu, ki bi bil obdan z ogledali, na tak način gledal svojo fizično obliko, se tudi v višjem svetu človekov duhovni jaz zdi kot podoba, odsevana v ogledalu.

Iluzija osebnega Jaza

Na tej stopnji razvoja je učenec dosegel točko, ko premaga »iluzijo osebnega jaza«, kot je bila izražena v teozofskih knjigah. Zdaj lahko to notranjo osebnost obravnava kot nekaj zunanjega sebi, tako kot je prej za zunanje prepoznaval stvari, ki so vplivale na njegove čute. Tako se s postopnimi izkušnjami uči obvladovati sebe, tako kot je doslej obvladoval bitja okoli sebe.

Če kdo dobi vpogled v ta višji svet, preden je njegova narava dovolj pripravljena, stoji pred značajsko podobo svoje lastne duše kot pred uganko. Tam se sooči z lastnimi impulzi in strastmi v podobah živali ali, redkeje, ljudi. Res je, da živalske oblike tega sveta nikoli niso povsem enake tistim v fizičnem svetu, a kljub temu imajo oddaljeno podobnost. Neizkušen opazovalec jih lahko zlahka zamenja za enake.

Ko človek vstopi v ta svet, mora sprejeti povsem novo metodo oblikovanja svojih sodb. Ker se stvari, ki se v resnici nanašajo na notranjo naravo, zdijo zunanje, jih zaznava le kot zrcalne odseve tega, kar v resnici so. Ko na primer zaznava številko, jo mora obrniti, kot bi bral tisto, kar je vidno v ogledalu. 265 bi v resnici pomenilo 562. Kroglo vidimo, kot da bi bili v njenem središču. Zato moramo najprej pravilno prevesti te notranje zaznave. Lastnosti duše se prav tako pojavijo kot v ogledalu. Želja, ki je usmerjena proti nečemu zunanjemu, se kaže kot oblika, ki se premika proti osebi, ki si jo je zaželela. Strasti, ki domujejo v nižjem delu človeške narave, prevzamejo oblike živali ali podobnih oblik, ki se sprostijo na posameznika. V resnici se te strasti borijo navzven; v zunanjem svetu iščejo zadovoljstvo, toda to zunanje prizadevanje se v zrcalnem odsevu kaže kot napad na strastno osebo.

Izkušnja duhovnega videnja lastne duše

Če se je učenec, preden doseže višji vid, s tihim, iskrenim preiskovanjem samega sebe naučil spoznati lastne lastnosti, bo takrat, ko se mu bo njegov notranji jaz prikazal kot zrcalni odsev zunanjega sveta, našel pogum in moč, da se pravilno obnaša. Ljudje, ki takšne introspekcije niso dovolj izvajali, da bi spoznali svojo notranjo naravo, se v teh zrcalnih slikah ne bodo prepoznali in jih bodo zamenjali za nekaj tujega. Ali pa se bodo ob videnju morda prestrašili in si rekli, ker tega pogleda ne morejo prenesti, da je vse skupaj le iluzija, ki jih ne more nikamor pripeljati. V obeh primerih bi si Oseba s svojim nepravočasnim prihodom na določeno stopnjo razvoja svoje višje organizacije stala katastrofalno na poti. ... nadaljujte z branjem ->

Vir: https://rsarchive.org/Books/GA010/English/MAC1909/GA010b_c01.html      

Rudolf Steiner 

Iniciacija in njeni rezultati - GA 10

Astralna središča

Dvanajstlistni lotos v obliki srca

Dvanajstlistni Lotos, ki leži v predelu srca, je oblikovan na podoben način. Polovica njegovih cvetnih listov je prav tako že obstajala in bila aktivna v oddaljeni fazi človeške evolucije. Teh šest cvetnih listov ni treba posebej razvijati v okultni šoli: pojavijo se spontano in se začnejo vrteti, ko se lotimo dela z ostalimi šestimi. Pri gojenju teh je treba, tako kot v prejšnji lekciji, na poseben način nadzorovati in usmerjati določene dejavnosti uma.

Jasno je treba razumeti, da imajo zaznave vsakega astralnega ali duševnega organa svojevrsten značaj. Dvanajstcvetni lotos ima zaznavo povsem drugačne vrste kot šestnajstcvetni lotos. Slednji zaznava oblike. Misli osebe in zakoni, po katerih se odvija naravni pojav, se šestnajstcvetnemu lotosu zdijo kot oblike – vendar ne toge, negibne oblike, temveč aktivne in polne življenja.

Jasnovidec, pri katerem je ta čut dobro razvit, lahko razloči obliko, s katero se izrazi vsaka misel, vsak naravni zakon.

Misel maščevanja se na primer manifestira kot puščica krakaste oblike, medtem ko misel dobre volje pogosto dobi obliko odpirajočega se cveta.

Jasne, smiselne misli se oblikujejo pravilno in simetrično, medtem ko meglene predstave dobijo meglene obrise.

S pomočjo dvanajstcvetnega cveta se pridobijo precej drugačne zaznave. Naravo teh zaznav lahko približno nakažemo tako, da jih primerjamo z občutkom mraza in vročine. Jasnovidec, ki je opremljen s to sposobnostjo, čuti duševno toplino ali hlad, ki seva iz oblik, ki jih razloči s pomočjo šestnajstcvetnega cveta. Če bi jasnovidec razvil šestnajstcvetni lotos, ne pa tudi dvanajstcvetnega, bi opazil le misel dobre volje kot že opisano obliko, medtem ko bi nekdo drug, pri katerem bi bila razvita oba čutila, prav tako zaznal tisto izžarevanje misli, ki ga lahko imenujemo le duševna toplina. Mimogrede lahko pripomnimo, da se v okultni šoli en čut nikoli ne razvije brez drugega, zato je treba to, kar je bilo pravkar povedano, obravnavati kot povedano le zaradi jasnosti. Z gojenjem dvanajstcvetnega lotosa jasnovidec v sebi odkrije globoko razumevanje naravnih procesov. Vse, kar raste ali se razvija, izžareva toploto; vse, kar propada, se iztroši ali je v ruševinah, se bo zdelo hladno.

Razvoj čutov jasnovidca

Razvoj tega čuta se lahko pospeši na naslednji način.

Prva zahteva je, da se učenec posveti uravnavanju svojih misli. Tako kot šestnajstcvetni lotos doseže svoj razvoj s pomočjo resnega in smiselnega razmišljanja, se dvanajstcvetni cvet goji s pomočjo notranjega nadzora nad tokovi misli.

Zmotne misli, ki si sledijo v nobenem logičnem ali razumnem zaporedju, temveč zgolj po čistem naključju, uničijo obliko zadevnega lotosa. Bolj ko ena misel sledi drugi, bolj ko se vse nepovezane misli zavržejo, bolj ta astralni organ dobi svojo ustrezno obliko.

Če učenec sliši izraženo nelogično misel, naj jo tiho popravi v svojem umu. Zaradi izpopolnjevanja lastnega razvoja se ne sme neusmiljeno umakniti iz morda nelogičnega miselnega okolja. Prav tako si ne bi smel dovoliti, da bi se čutil prisiljenega popravljati nelogične misli okoli sebe. Namesto tega bi moral tiho, v svoji notranjosti, omejiti ta vrtinec misli na logičen in razumen tok. In predvsem bi si moral prizadevati za to regulacijo v področju lastnih misli.

Druga zahteva je, da na podoben način nadzoruje svoja dejanja. Vsaka nestabilnost ali neskladje v delovanju ima uničujoč učinek na lotosov cvet, o katerem govorimo. Če je učenec kaj storil, naj naslednje dejanje obvlada tako, da tvori logično zaporedje prvega, kajti kdor iz dneva v dan ravna drugače, te sposobnosti ali čuta ne bo nikoli razvil.

Tretja zahteva je gojenje vztrajnosti. Okultni učenec se nikoli ne pusti odvleči od svojega cilja zaradi tega ali onega vpliva, dokler še naprej verjame, da je ta pravi. Ovire so zanj kot izzivi, ki jih mora premagati, in nikoli niso razlog za oklevanje na poti.

Četrta zahteva je strpnost do vseh oseb in okoliščin.

Učenec naj se izogiba vsakršni nepotrebni kritiki nepopolnosti in razvad ter naj si raje prizadeva razumeti vse, kar pride pod njegov nadzor. Kakor sonce ne odreče svoje svetlobe hudobnim in zlobnim, tako jim tudi on ne sme odreči inteligentnega sočutja. Če se učenec sreča s težavami, ne sme zapravljati svoje moči za kritiko, temveč se mora vdati nujnosti in iskati, kako bi lahko nesrečo spremenil v dobro. Na mnenja drugih ne gleda samo s svojega stališča, temveč se poskuša postaviti v položaj svojega tovariša.

Peta zahteva je nepristranskost v odnosu do življenjskih zadev.

V tej zvezi govorimo o »zaupanju« in »veri«. Okultni študent se s to vero obrne na vsako osebo in vsako bitje in po njej deluje.

Nikoli si ne reče, ko mu kaj rečejo: »Tega ne verjamem, ker je v nasprotju z mojimi trenutnimi mnenji.«

Namesto tega je v vsakem trenutku pripravljen preizkusiti in preurediti svoja mnenja in ideje. Vedno ostaja dovzeten za vse, kar se mu sooči. Prav tako zaupa v učinkovitost tega, česar se loti.

Plahost in skepticizem sta izgnana iz njegovega bitja. Če ima kakšen namen, verjame tudi v njegovo moč. Sto neuspehov ga ne more oropati te samozavesti.

Resnično je to tista »vera, ki lahko premika gore«.

Šesta zahteva je gojenje določene mirnosti. Učenec si prizadeva umiriti svoja razpoloženja, pa naj bodo polna žalosti ali veselja. Izogibati se mora skrajnostim, da bi se v zanosu vzpenjal v nebo ali se v obupu spuščal na zemljo, temveč mora nenehno nadzorovati svoj um in ga ohranjati uravnoteženega. Žalost in nevarnost, veselje in blaginja ga najdejo oboroženega.

Bralec teozofske literature bo tukaj našel opisane lastnosti pod imenom »šest lastnosti«, h katerim si mora prizadevati tisti, ki želi doseči iniciacijo.

Tukaj je pojasnjena njihova povezava z astralnim čutom, ki se imenuje dvanajstcvetni lotos.

Učitelj lahko da posebna navodila, ki povzročijo, da lotos zacveti; toda tukaj je, tako kot prej, razvoj njegove simetrične oblike odvisen od že omenjenih lastnosti. Kdor temu razvoju posveča malo ali nič pozornosti, bo ta organ oblikoval le v karikaturo njegove pravilne oblike. Določeno jasnovidnost te narave je mogoče gojiti tako, da te lastnosti usmerimo na njihovo zlo stran namesto na dobro.

Človek je lahko nestrpen, malodušen in prepirljiv do svojega okolja; lahko na primer zazna čustva drugih ljudi in se pred njimi bodisi umakne bodisi jih sovraži. To je lahko tako poudarjeno, da zaradi duševne hladnosti, ki jo izžareva iz mnenj, ki so v nasprotju z njegovimi, ne more prenesti poslušanja teh mnenj ali pa se obnaša na sporen način.

Desetlistni popkovni lotos

Obvladovanje čutnih vtisov

[14 manjka v besedilu]

Mentalna kultura, ki je pomembna za razvoj desetcvetnega lotosa, je še posebej občutljive vrste, saj gre tukaj za to, da se naučimo na poseben način obvladovati čutne vtise. Za jasnovidca je to še posebej pomembno na začetku, saj se lahko le s to sposobnostjo izogne viru neštetih iluzij in miselnih fatamorgan. Običajno človek sploh ni povsem prepričan, katere stvari prevladujejo nad njegovimi spomini in domišljanji. Vzemimo naslednji primer.

Primer

Nekdo potuje z vlakom in se ukvarja z mislijo. Nenadoma njegove misli zavijejo v povsem drugo smer. Nato se spomni izkušnje, ki jo je imel pred nekaj leti, in jo preplete s svojimi neposrednimi mislimi. Vendar ni opazil, da so se njegove oči obrnile proti oknu in jih je ujel pogled osebe, ki je podobna nekomu drugemu, ki je bil tesno povezan s spominjano izkušnjo. Ne zaveda se tega, kar je videl, in se zaveda le posledic, zato verjame, da je celotna zadeva nastala spontano. Koliko se v življenju zgodi na tak način!

Preigravamo stvari v svojem življenju, ki smo jih prebrali ali doživeli, ne da bi to povezali med seboj.

Nekdo na primer ne prenese določene barve, vendar se ne zaveda, da je to posledica dejstva, da je učitelj, ki se ga je bal pred mnogimi leti, nosil plašč te barve.

Nešteto iluzij temelji na takšnih asociacijah. Mnogo stvari prodre v dušo, ne da bi se utelesile v zavesti. ... nadaljujte z branjem ->

Vir: https://rsarchive.org/Books/GA010/English/MAC1909/GA010b_c01.html      

Rudolf Steiner 

Iniciacija in njeni rezultati - GA 10

Astralna središča

Eno bistvenih načel pristnega okultizma je, da naj tisti, ki se posveti njegovemu študiju, to počne le s popolnim razumevanjem; naj se ne loteva ali izvaja ničesar, česar ne bi videl in ne bi videl rezultatov. Okultni učitelj, ki daje osebi navodila ali nasvete, bo vedno začel z razlago tistih sprememb v telesu, duši in duhu, ki se bodo zgodile tistemu, ki išče višje znanje.

Tukaj bomo obravnavali nekatere od teh učinkov na dušo okultnega učenca, kajti le tisti, ki se zaveda tega, kar bo zdaj povedano, se lahko s popolnim razumevanjem loti praks, ki bodo vodile do spoznanja nadfizičnih svetov. Pravzaprav bi lahko rekli, da so le taki pristni okultni učenci. Pravi okultizem zelo odsvetuje vsako eksperimentiranje v temi. Kdor ne bo z odprtimi očmi prestal obdobja šolanja, lahko postane medij, vendar ga vsa takšna prizadevanja ne morejo pripeljati do jasnovidnosti, kot jo razume okultist.

Tistim, ki so na pravilen način izvajali metode (glede pridobivanja nadfizičnega znanja), ki so bile navedene v moji knjigi z naslovom Pot iniciacije,[1] se v tako imenovanem »astralnem telesu« (organizmu duše) zgodijo določene spremembe. Ta organizem je zaznaven le jasnovidcu. Lahko ga primerjamo z bolj ali manj svetlečim oblakom, ki ga zaznamo sredi fizičnega telesa, in v tem astralnem telesu postanejo vidni impulzi, želje, strasti in ideje.

Čutni apetiti se na primer kažejo kot temno rdeči izlivi določene oblike; čista in plemenita misel se izrazi v izlivu rdečkasto-vijolične barve; jasna predstava logičnega misleca se bo pojavila kot rumena figura z dokaj ostrimi obrisi; medtem ko se zmedena misel motnih možganov kaže kot figura z nejasnimi obrisi. Misli ljudi z enostranskimi in trdno določenimi pogledi se bodo zdele ostre v svojih obrisih, a negibne; medtem ko se misli ljudi, ki so dostopni drugim stališčem, kažejo kot gibljive, z različnimi obrisi.

Bolj ko učenec napreduje v svojem psihičnem razvoju, bolj bo njegovo astralno telo postajalo pravilno organizirano; pri osebi, katere psihično življenje je nerazvito, ostaja slabo organizirano in zmedeno. Vendar pa lahko jasnovidec v takšnem neorganiziranem astralnem telesu zazna obliko, ki jasno izstopa iz svojega okolja. Razteza se od notranjosti glave do sredine fizičnega telesa. V določenem smislu se zdi kot neodvisno telo s posebnimi organi.

Ti organi, ki jih bomo sedaj obravnavali, obstajajo v naslednjih delih fizičnega telesa:

prvi med očmi; drugi v grlu; tretji v predelu srca; četrti v tako imenovanem želodcu; peti in šesti pa se nahajata v trebuhu.

Takšne oblike so strokovno znane kot "kolesa" (ČAKRE) ali "LOTOSOVI CVETOVI".

Tako se imenujejo zaradi njihove podobnosti s kolesi ali cvetovi, seveda pa je treba jasno razumeti, da se takega izraza ne sme uporabljati bolj dobesedno kot takrat, ko pljučne režnje imenujemo "krila". Tako kot vsi vemo, da tukaj v resnici ne govorimo o "krilih", je treba vedeti, da v zvezi s "kolesi" govorimo zgolj figurativno. Ti "lotosovi cvetovi" so trenutno pri nerazviti osebi temne barve in brez gibanja – negibni. Pri jasnovidcu pa so videti, kot da so v gibanju in svetleče barve. V mediju se zgodi nekaj podobnega, čeprav na drugačen način; vendar tega dela teme zdaj ni mogoče nadaljevati.

Takoj ko okultni učenec začne s svojimi praksami, lotosovi cvetovi najprej postanejo svetleči; kasneje se začnejo vrteti. Takrat se začne sposobnost jasnovidnosti.

Kajti te "rože" so čutila duše in njihovo vrtenje razkriva dejstvo, da je človek sposoben zaznavati v nadfizičnem svetu. Nihče ne more videti ničesar nadfizičnega, dokler na ta način ni razvil svojih astralnih čutov.

Čutilni organ, ki se nahaja v bližini grla, omogoča jasnovidno zaznavanje misli druge osebe in prinaša tudi globlji vpogled v resnične zakone naravnih pojavov.

Organ, ki se nahaja blizu srca, omogoča jasnovidno znanje o čustvih druge osebe. Kdor ga je razvil, lahko opazuje tudi nekatere globlje moči pri živalih in rastlinah.

S pomočjo organa, ki leži v želodcu, pridobimo znanje o sposobnostih in talentih človeka: s tem lahko tudi vidimo kakšno vlogo igrajo v naravi živali, rastline, kamni, kovine, atmosferski pojavi itd.

Organ, ki se nahaja v grlu, ima šestnajst "cvetnih listov" ali "naper"; tisti, ki je v predelu srca, jih ima dvanajst; tisti, ki je v želodcu, jih ima deset.

Določene dejavnosti duše so povezane z razvojem teh čutnih organov in tisti, ki jih izvaja na določen način, prispeva k razvoju zadevnih astralnih organov. Osem od šestnajstih cvetnih listov "lotosa" se je razvilo že v zgodnejši fazi človeške evolucije, v daljni preteklosti. K temu razvoju človek ni prispeval ničesar. Imel jih je za dar narave, ko je bil še v sanjavem, otožnem stanju zavesti. Na tej stopnji človeške evolucije so bili že aktivni. Način njihovega delovanja pa je bil združljiv le z že omenjenim otožnim stanjem zavesti. Ko je zavest postajala svetlejša, so cvetni listi postali zatemnjeni in so umaknili svojo aktivnost.

Ostalih osem je mogoče razviti z zavestno prakso, nato pa celoten lotos postane tako svetel kot aktiven. Pridobitev določenih sposobnosti je odvisna od razvoja vsakega od teh cvetnih listov. Vendar pa je, kot je že bilo prikazano, mogoče zavestno razviti le osem od njih; Ostalih osem se ponovno pojavi spontano.

Šestnajstlistni grleni lotos

Osem funkcij duše

Njihov razvoj se zaključi na naslednji način. Človek se mora skrbno in pozorno posvetiti določenim funkcijam duše, ki jih običajno izvaja malomarno in brez pozornosti. Takšnih funkcij je osem.

Prva je odvisna od načina, kako sprejemamo ideje. Ljudje se običajno pustijo voditi zgolj po naključju. Slišijo to in ono, vidijo eno in drugo, na čemer utemeljujejo svoje ideje in če je tako, ostane šestnajst cvetnih listov lotosa precej mlačnih. Šele ko človek v tej zadevi vzame svojo izobrazbo v svoje roke, začne resnično delovati. Vse predstave je treba varovati s tem namenom. Vsaka ideja bi morala imeti določen pomen. V njej bi moral videti določeno sporočilo, delček znanja o stvareh zunanjega sveta in se ne sme zadovoljiti s predstavami, ki nimajo takega pomena. Svoje duševno življenje bi moral upravljati tako, da postane ogledalo zunanjega sveta, in svojo energijo usmeriti v izgon napačnih idej.

Druga od teh funkcij se na podoben način ukvarja z nadzorom sklepanj. Sklepanja je treba sprejemati šele po dobro utemeljenem in temeljitem premisleku tudi o najbolj nepomembnih točkah. Vsa nepremišljena dejanja, vsa nesmiselna dejanja je treba odložiti daleč stran od duše. Za vse je treba imeti dobro premišljene razloge in nikoli ne smemo storiti ničesar, za kar ni resnične potrebe.

Tretja funkcija se nanaša na govor. Okultni učenec naj izreče le tisto, kar je smiselno in namensko. Vsako govorjenje zaradi govorjenja ga odvrača od njegove poti. Izogibati se mora običajnemu načinu pogovora, pri katerem se o vseh mogočih stvareh, neizbranih in raznolikih, govori skupaj. Pri tem pa se ne sme izključiti iz občevanja s svojimi soljudmi. Prav v takšnem občevanju naj bi njegov pogovor pridobil na pomenu. Vsakomur odgovori, vendar to stori premišljeno in po skrbnem premisleku o vprašanju. Nikoli ne govori brez utemeljitve za to, kar reče. Prizadeva si, da ne bi uporabil ne preveč ne premalo besed.

Četrta funkcija je uravnavanje zunanjega delovanja. Učenec si prizadeva usmerjati svoja dejanja tako, da se ujemajo z dejanji njegovih bližnjih in posebnostmi njegovega okolja. Zavrača vsa dejanja, ki motijo druge ali so v nasprotju s tistimi, ki so običajno okoli njega. Trudi se ravnati tako, da se njegova dejanja harmonično ujemajo z njegovim okoljem, njegovim življenjskim položajem in tako naprej. Kjer ga k dejanju prisili kakšna zunanja sugestija, skrbno premisli, kako se lahko najbolje odzove. Kjer je sam svoj gospodar, z največjo skrbnostjo pretehta učinke svojih metod delovanja.

Peta dejavnost, ki jo je treba tukaj omeniti, je upravljanje celotnega življenja. Okultni študent si prizadeva živeti v skladu z naravo in duhom. Nikoli se ne prenagli, tudi nikoli ni lenoben. Lenobnost in odvečna dejavnost sta mu enako oddaljeni. Na življenje gleda kot na sredstvo za delo in živi v skladu s tem. Uredi si navade in neguje zdravje, tako da je rezultat harmonično življenje.

Šesta se ukvarja s človeškim prizadevanjem. Študent preizkuša svoje sposobnosti in znanje ter se obnaša v luči takšnega samospoznanja. Trudi se, da ne bi storil ničesar, kar presega njegove moči; a tudi ne bi opustil ničesar, za kar se mu zdi, da je notranje primerno. Po drugi strani pa si postavlja cilje, ki se ujemajo z idealom, z visoko dolžnostjo človeškega bitja. Ne gleda nase zgolj napol nepremišljeno kot na kolo v ogromnem stroju človeštva, temveč si prizadeva razumeti njegove probleme, pogledati onkraj trivialnega in vsakdanjega. Tako si prizadeva vedno bolje in popolneje izpolnjevati svoje obveznosti.

Sedma sprememba v življenju njegove duše se nanaša na prizadevanje, da se iz življenja nauči čim več. Nič ne mine pred učencem, ne da bi mu dala priložnost, da si nabere izkušnje, ki so mu dragocene za življenje. Če je kaj storil narobe ali nepopolno, mu to kasneje ponudi priložnost, da to ustrezno popravi ali izpopolni. Če vidi druge, kako ravnajo, jih opazuje s podobnim namenom. Iz izkušenj poskuša zbrati bogat zaklad in se z njimi vedno pozorno posvetovati; pravzaprav ne bo storil ničesar, ne da bi se ozrl nazaj na izkušnje, ki mu lahko pomagajo pri njegovih odločitvah in dejanjih.

Osma je sledeča: učenec se mora od časa do časa ozreti vase, se poglobiti vase, se skrbno posvetovati s samim seboj, graditi in preizkušati temelje svojega življenja, pregledati svojo zalogo znanja, premisliti o svojih dolžnostih, pretehtati vsebino in cilj življenja in tako naprej. Vse te zadeve so bile že omenjene v knjigi Pot iniciacije (glej stran 7); tukaj so zgolj povzete v povezavi z razvojem šestnajstcvetnega lotosa.

S pomočjo teh vaj bo postajal vedno bolj popoln, saj je od takšnih praks odvisen razvoj jasnovidnosti.

Na primer, bolj ko človek misli in izgovarja tisto, kar se ujema z dejanskimi dogodki zunanjega sveta, hitreje bo razvil to sposobnost.

Kdor misli ali govori karkoli neresničnega, ubije nekaj v kali šestnajstcvetnega lotosa.

Resnicoljubnost, pokončnost in poštenost so v tej povezavi oblikovalne, laž, simulacija in nepoštenost pa so uničujoče sile.

Učenec mora spoznati, da niso potrebni le "dobri nameni", ampak tudi dejanska dejanja.

Če mislim ali rečem karkoli, kar ni v skladu z resnico, ubijem nekaj v svojih astralnih organih, čeprav sem verjel, da govorim ali mislim iz zelo dobrih namenov.

Tukaj je tako kot pri otroku, ki se mora opeči, če pade v ogenj, četudi se je to morda zgodilo iz nevednosti.

Regulacija zgoraj omenjenih dejavnosti duše na opisani način omogoča, da šestnajstcvetni lotos žari v sijočih odtenkih in mu daje določeno gibanje. Vendar je treba opozoriti, da se znaki jasnovidnosti ne morejo pojaviti, preden je dosežena določena stopnja tega razvoja. ... nadaljujte z branjem ->

Pozdravljeni!

Vsebina je prirejen prevod prve tretjine radijske oddaje na kanalu Kelios iz lanskega leta (pomlad 2024), katere gost je bila Loretta Martello, ki smo vam jo predstavili v lanskih decemberskih novicah, skozi katere smo obravnavali njen pogled na štiri Adventne Tedne in Trinajst Svetih Noči. Naslov rubrike oddaj na Radiu Gamma 5 […]

 

Elio, voditelj radijske oddaje: »V prvem delu srečanja, pogovora s teboj Loretta, bomo obravnavali temo Srečati sebe zato, da bomo zmogli srečati sočloveka skozi zakone sedmih ogledal.«

Loretta: »Začela bi s stavkom ali mislijo oz. vprašanjem Rudolfa Steinerja, ki je danes še kako aktualno, in sicer na kakšen način naj bi se prebudili in ostali budni, ko se nahajamo pred dušo druge osebe?Kako naj se naravnamo na dušo sočloveka?«

Najprej moramo v svoji duši ostati budni ali/in pridobiti čuječnost, navzočnost sebe kot Duha. V nasprotnem primeru ne bo mogoče, da bi dušo sočloveka resnično razumeli. Verjamem, da obravnavamo temo, ki je ravno v tem času človeške zgodovine še posebej pomembna in da boste temu tudi sami pritrdili. Namreč, kjerkoli se oblikujejo skupine ljudi ali skupnosti, se pričenja marsikaj pojavljati in dogajati.

V mislih imam izbruh Nižjega Jaza ali Ega v obliki ljubosumja, zavisti, rivalstva,…, kar pogosto privede do razbitja skupin, četudi pravih, dobrih in resnično dobronamernih skupnosti.

Res je, kot pravi sovoditelj odaje Corrado: »Dobro je, da meditiramo, molimo, se pogovarjamo, razmišljamo o tem, kar bi že morali poznati, pa vendar, izzivov ne bomo zmogli preseči, ne da bi dovolj ali zelo poglobljeno delali na sebi.«

Vsekakor, še vse preveč in nikakor ne po naključju projiciramo oziroma zrcalimo nekaj, kar je našega na nekoga drugega. To je zrcaljenje ali ogledalo nečesa, kar v sebi nismo zmogli prepoznati.

To je problem, ki nam ne omogoča pravega zedinjenja kot zveze, sloge, sožitja in kar bi danes vsekakor potrebovali.

Poglejmo si pravljico o Sneguljčici, ki predstavlja človeško dušo, ki se na koncu svoje poti mnogoterih preizkušenj znajde v kristalni krsti. Kaj naj bi pomenilo bivanje v kristalni krsti, preden jo obišče Princ, ki jo bo prebudil? Kristalna krsta pomeni vizijo ali videnje vseh ogledal ali zrcaljenj, ki sem jih, ki smo jih prepoznali. Vsa zunanja realnost nam pripada, zato smo preobrat ali zasuk zunanje resničnosti, ki živi v nas.

Moje Posvečenstvo se je dovršilo in Duša-Nevesta je pripravljena na srečanje z Ženinom ali Duhom. Govorimo o dolgotrajnem in pomembnem delu, s katerim moramo pričeti, saj se bodo v nasprotnem primeru oblikovale skupnosti, ki se bodo slej kot prej na neharmoničen način razdrle. Saj poznate svoja vsakodnevna partnerska soočanja: “Si napravil na ta način, si se res potrudil, jaz ne mislim tako, s tem se ne strinjam,....”

Resnično, potrebno bo spoznati, kdo je oseba-Duša ali maska, s katero imamo opraviti oz. kdo smo mi kot osebnost-Duša in mi kot individualnost-Duh. Zato, da se lahko dokaj dovršeno soočimo z dušo sočloveka, je prav, da se zavedamo pomena, že kar antičnega pravila, in sicer: »Človek, spoznaj se!«

Da bi se spoznali, obstaja veliko načinov ali prijemov. Starodavni Esenski način spoznavanja sebe je zakon sedmih zrcal, kot sedmih zrcaljenj, sedmih skrivnosti duše. Govorimo o sedmih ravneh poznavanja sebe, skozi katere lahko v sočloveku vidimo in obenem tudi spoznavamo, kdo smo, kdo v resnici sem.

PRVO OGLEDALO

Pričnimo s prvim zrcalom, ki je najlažje razumljivo, še najbolj enostavno, in sicer s tem, ali s tistim, kar je prisotno Tukaj in Zdaj. Kaj se dogaja s tem, kar je ta trenutek prisotno?

V primeru, da mi Elio reče: “Dober večer Loretta,” mu odgovorim: “Dober večer Elio.”

Če se mu nasmehnem, se tudi on nasmehne meni. To je aspekt, v katerem se v istem trenutku prepoznamo v nekom drugem. Lahko pa se zgodi, da ni vedno tako.

Na primer, četudi je neka oseba vedno vljudna, goji ljubeč odnos do drugih in je obenem še dobrohotna, velikodušna, je mnogi ne tretirajo na enak način. Ravno nasprotno, lahko jo celo maltretirajo.

To sem pogosto opazila na osebah z vsestransko dobro, čisto dušo, s katero so sodelavci grdo ravnali. Kaj bi to lahko pomenilo? Vsekakor imam v mislih bolj subtilen aspekt ogledala oziroma dejstvo, ki nam v tem primeru pogosto govori:

“Četudi ne ravnam grdo s sodelavci, me oni maltretirajo na podoben način, kot maltretiram samega sebe.”

V primeru, da prepoznam proces, ki se mi je že nekajkrat ponovil (kolegi v službi me kritizirajo, se nespoštljivo obnašajo), lahko vseeno razmišljam, da bo potrebno zamenjati službo. Pa vendar, čeprav sem spremenil delovni ambient, se mi pojavljajo enako neprijetni, morebiti še težji izzivi. Kaj se zatorej dogaja?

Življenje mi v svoji dobrohotnosti, naklonjenosti kaže ravno tisto, kar v sebi nočem ali ne zmorem videti, in sicer način, kako maltretiram sebe. V trenutku, ko to prepoznam, bodo tudi soljudje prenehali grdo ravnati z menoj.

DRUGO OGLEDALO

Drugo ogledalo se delno veže s prvim zrcaljenjem, nanaša pa se na naše sodbe oziroma na način, s katerim sodimo. Na primer, sem oseba, ki ljubi red in tudi živi v močeh reda, dogovorjenega urnika, srečujem pa osebe, ki živijo in ustvarjajo nered, ki venomer, dan za dnem zamujajo. Enako je s poštenostjo, ki je moja vrlina, srečujem pa večinoma nepoštene osebnosti.

Kaj naj bi to pomenilo?

Po vsej verjetnosti je v mojih globinah ali celo v nezavednem prisotna drža obsojanja kot moči, ki zlahka in neupravičeno sodijo osebe, ki niso takšne, kot sem jaz. To je nekakšen mehanizem kontrole, perfekcionizma, ki si na določen način prizadeva dominirati stvarem in trem sposobnostim duše (misliti, čutiti, delovati). Življenje mi zatorej prinaša naproti temu podobne osebe zato, da bom lahko raztopil ali obrusil moje moči strogosti, ki živijo v moji duši in mi ne dovoljujejo, da bi našel mir.

Ponavljajo se lahko tudi zato, da bi vedno materializiral situacije remija, neodločnosti, nemoči preseganja situacije, ki je nočem srečati. To je vsekakor del mene, tudi kot potreba po prevzgoji, spreobrnjenju omenjenih skritih moči oviranja razpiranja Zavesti.

To drugo ogledalo je podobno prvemu na način, da je bolj specifično ali natančno glede tega, kaj in kako sodimo, presežemo pa ga s posebnim ali dovršenim razvojem tolerance, s potrpežljivostjo, nevtralizacijo bodeče sodbe, saj moramo imeti vedno v uvidu, da duša bere dušo, podobno kot če bi v prsnem košu nosili zapis.

V primeru, da rečem: “Jaz sem perfekcionist,” bo druga oseba prebrala: “Jaz sem perfekcionist.”

Ko pa vidim zapisano: “Jaz s seboj slabo ravnam,” bom razumel, da se ta oseba maltretira in predvidel, da bi se kaj lahko zgodilo, da bo slabo ravnala tudi z menoj.

Pomembno je vedeti, da se vse, vse, kar sem, kar smo, zliva, preliva kot ozka struga reke v smer k drugim. Druge osebe mi ta tok vode vračajo, kar je vsekakor potrebno vedeti v primeru, da si želim ali bolje, prizadevam razpirati Zavest. To vsekakor ni lahko, saj obstaja mnogo ravni ali plasti duše, tudi tistih nezavednih. Ko presežemo eno, se pokaže ali vznikne druga plast, čemur sledi tretja plast kot moč ali sila itd. Pa vendar je to pot pridobivanja moči samospoznavanja, globokega poznavanja sebe, dokler se kot duša skozi plast za plastjo ne dokopljemo do srečanja s sinjemodrim Princem oziroma z našim Duhom, s seboj kot Duhom. Poti duše so poti, ki vodijo k srečanju z Duhom, k poroki Duše z Duhom.

TRETJE OGLEDALO

Oglejmo si tretje ogledalo, ki po mojem mnenju še najbolj pritiska, dreza ali zbada v tisto, kar se nas najbolj dotakne, saj je vezano na partnerske odnose. Imenuje se »nekaj« oz. tisto, kar mi je bilo odvzeto v smislu človeških odnosov.

Kaj mi je bilo torej odvzeto? Velikokrat se zgodi, da bi v mladosti želeli biti nekaj, kar pa nismo, namreč, niso nam bili dani pogoji, da bi razvili svoje pravo Bitje z vsemi talenti, sposobnostmi. To se v zglednih družinah, čeprav v dobrem upanju ali namenu velikokrat dogaja.

Kljub dobrim nameram smo na individualne sposobnosti, značilnosti in talente kot izražanja moči duše in Duha otroka nezadostno pozorni. Mnogokrat obstaja pomanjkanje ljubezni, nežnosti, pozornosti, razumevanja. ... nadaljujte z branjem ->

RUDOLF STEINER

BINKOŠTI

(iz OO 93 1a predavanja), Berlin, 23. maj 1904

Povzetek G. Lindemanna

Kar bom povedal, izhaja iz starodavne okultne tradicije. Seveda te teme danes ni mogoče izčrpno obravnavati in več kot ena stvar se bo resnično zdela neverjetna. Zato vas prosim, da na našo sedanjo konferenco gledate kot na takšno, na kateri ne trdimo, da bi kaj dokazovali, ampak preprosto pripovedujemo.

Ljudje danes praznujejo svoje praznike, ne da bi imeli najmanjšo slutnjo o tem, kaj pomenijo. V časopisih, ki so za velik del naših sodobnikov pravi in globok vir njihove kulture in razsvetljenja, beremo najrazličnejše članke o teh praznikih, ne da bi se pisci zavedali, kaj tak praznik pomeni. Civilizacija, ki je tako izgubila vsako tradicijo časa, v katerem so takšni prazniki nastali, ne more več razumeti tistih, ki so sposobni črpati iz najstarejše modrosti. Danes bi rad podal nekaj namigov o zametku enega od teh praznikov, praznika Binkošti.

Binkošti so eden najpomembnejših in najtežje razumljivih praznikov.

Kot je ugotovljeno v krščanski zavesti, spominja na spust Svetega Duha. Ta dogodek nam je opisan kot čudež, čudovito dejstvo, to je, da je bil Sveti Duh izlit na Kristusove učence in Apostole, tako da so začeli govoriti v vseh narečjih in jezikih, z drugimi besedami, našli so način, kako se vriniti v vsako srce in so lahko govorili glede na inteligenco vsakega človeka. To je eden od pomenov tega praznika. Če pa ga želimo temeljito razumeti, moramo iti veliko globlje. Binkošti kot simbolni praznik morajo biti povezane z nečim, kar spada med najsvetejše dobrine človeštva in je povezano z njegovimi najglobljimi skrivnostmi; prav zato je tako težko govoriti o Binkoštih. Danes bi rad razložil nekaj o tem, kaj v resnici je simbol Binkošti, kaj predstavlja njegovo osnovo in notranji pomen. To skrivnost je mogoče prebrati v rokopisu, ki je v lasti Vatikana, kjer ga ljubosumno varujejo. V tem rokopisu pravzaprav ni ničesar o Binkoštih, govori pa o tem, kar ta praznik pomeni kot zunanji simbol.

Tega rokopisa ni videl nihče, ki ne bi bil posvečen v najgloblje skrivnosti katoliške cerkve ali ki ga ne bi mogel brati v astralni luči. Njegov izvod je v lasti osebe, ki je svetu zelo malo znana, a zdaj postaja zanimiva za radovedne zgodovinarje. Lahko bi tudi rekel, da ta oseba tega izvoda ne "poseduje", ampak ga je "posedovala", toda s tem bi vzbudil nekaj radovednosti, zato pravim, da tak izvod poseduje "grof Saint-Germain"[1]. O tej temi bi rad mimogrede nekaj povedal v skladu s teozofskim pojmovanjem. Nato bomo spregovorili o tem, kar je tesno povezano z evolucijo, z načinom čutenja človeštva v poatlantski dobi. Veste, da je človek v lemurijski dobi, torej v tretji rasi, prejel obliko, v katero je oblečen danes. Nosil jo je v atlantski dobi in jo nosi še danes v peti dobi. Tisti, ki poznajo moja predavanja o Atlantidi[2], se bodo spomnili, da je bil spomin na tisti čas med starimi Grki še vedno živ in na dva toka, ki sta na različne načine vplivala na psiho pete rase, kot skrite in pogosto nasprotujoče si sile; toka, ki bi ju lahko po eni strani označil kot tok, ki v najčistejšem smislu vtisne tisto, čemur pravimo indijska in južnoevropska kozmološka koncepcija.

Ves poznejši judovski in krščanski koncept vsebuje nekaj od tega pojmovanja, a nekaj, kar se je po drugi strani v naši Evropi pomešalo z drugačnim pojmovanjem, prav s tistim, ki ga najdemo pri starih Perzijcih in ga lahko ponovno najdemo, če ne poslušamo kaj nam govorijo antropologi, etimologi itd., ampak se v zadevo poglobimo. In potem ugotovimo, da nekaj od tega sega proti zahodu vse do Evrope. Glede omenjenih dveh tokov bi lahko rekel, da kažeta na dve pomembni in bistveni intuiciji, ki predstavljata njun temelj. Prva se je najbolj jasno razkrila zelo starodavnim Rišijem, ki so sestavili Indijske Vede. Njim se je odprla intuicija bitij, ki so veliko višja od nas ljudi, intuicija tako imenovanih Dev[3]. Kdor sledi okultni disciplini in lahko razišče to področje, ve, kdo so Deve: oni so Entitete, čisto duhovna bitja, živijo v astralno-elementarnem svetu, imajo dvojno naravo. ... nadaljujte z branjem ->

https://www.lorettamartello.it/2025/03/

Spomin na Mojstra mojstrov, 100 let po njegovem prestopu praga

"Med tisoči radovednih vprašanj, ki so se mi porajala po glavi, ko sem bil majhen, je bilo eno tole: zakaj kresničke oddajajo svetlobo?

Kdo so kresničke? In zakaj sem jaz "kdo" in ne "kaj"?"

Vse, o čemer govori Rudolf Steiner, je »kdo« in ne »kaj«. Duh živi v vsem in edina esenca vsakega bitja (celo kamen je bitje, celo bilka trave, celo oblak) pripada Duhu. Torej gre za »kdo«, vsaka ustvarjena stvar ima svoj namen in spoštovanja vredno mesto na tem našem planetu in v vesolju.

Rudolf Steiner uči, da se kresničke pojavljajo na koruznih poljih na dneve svetega Janeza, tistega, ki je krstil Jezusa in nato dovolil, da se je Kristus spustil nadenj. In Kristus pravzaprav pomeni »prinašalec luči«.

Sveti Janez se je rodil 24. junija, ko Sonce (Kristus-Sonce) doseže najvišjo točko na nebu in Zemlja prejme največ svetlobe.

Kot otrok sem oboževal kresničke v jasnih poletnih nočeh, ko je bila zemlja še naravno obdelana in je bilo nebo jasno. Kdo so kresničke? Za ljudi so predstavitev tega, kar vidijo živa bitja v drugih svetovih, ko poleti pogledajo na naš planet: luč, ki se prižge v dneh solsticija. Kresnice človeka spominjajo, kakšna je bila Zemlja v tistih časih, gledano iz vesolja.

Rudolf Steiner je dal odgovore na vprašanja, na katera mi nihče ni znal odgovoriti, in odgovori so bili tako konkretni kot duhovni. Nič v njegovih besedah ni bilo videti brez realistične skladnosti. Ti odgovori so v mojo dušo položili opeke velike Hiše, iz katere vse izvira.

Moje potovanje z antropozofijo se je začelo pred mnogimi leti, ko se mi »po naključju« znašla v rokah knjiga z naslovom Čebele, ki jo je napisal avtor Rudolf Steiner.

To knjigo sem prebrala v enem dihu in od tistega dne naprej sem se odločila, da se ne morem odpovedati temu dragocenemu viru okultnega znanja.

Leta sem preučevala knjige, da bi našla "nekaj", ne da bi točno vedela, kaj. Oboževala sem veliko knjig in veliko avtorjev, a na koncu sem vedno imela občutek, da nisem našla tistega, kar sem iskala.

Celo najglobljim analizam in raziskavam je manjkalo tisto načelo, iz katerega lahko izhaja smisel človekovega življenja in vsega okoli nas.

Ko sem brala in iskala odgovore na tisto, kar je vedno trkalo na vrata mojega uma in srca, me je prevzela nenavadna tesnoba, in ko sem srečala Rudolfa Steinerja, sem vedela, da sem vedno iskala antropozofijo. Živela je v meni kot gotovost, ki sem jo vedno poznala, a je bil potreben nekdo, kot On, ki nam jo je dal, da jo je v meni ponovno prebudil.

Ko sem prebrala knjigo o čebelah, sem začutila mir. Mir duše, ki je končno našla, kar je iskala, mir, ki človeku omogoča razvoj vere, upanja in ljubezni, mir tistih, ki končno začutijo mir.

Tako sem začela spoznavati antropozofijo in tistega prav posebnega človeka, ki nam jo je prinesel. Njegova besedila so me takoj navdušila, saj v njih ni bilo obljube lahkih rajev, ni bilo prošnje, da bi ostali pri miru v meditaciji, da bi dosegli ekstazo, ki zadovolji samo sebe, ni bilo lahkotnosti v govorjenju o Duhu.

Kar me je navdajalo z občutkom domačnosti, je bilo dejstvo, da je govoril o čebelah, kresničkah, blatu, lesu, kamenju in neštetih drugih stvareh, kot da bi bilo vse prežeto z dragoceno Svetlobo. ... nadaljujte z branjem ->