Krščanski zakramenti

UČITELJ IN VODJA, RAZLIKA MED NJIMA TER POMEN DELA NA SEBI

OBRAZLOŽITEV:
Kakšna je razlika med učiteljem in vodjo? Učitelj je tisti, ki uči in nam pove, kaj je potrebno narediti, delati. Vodja ali morda primernejši izraz – vodnik pa je tisti, ki hodi pred mano.

Na primer:
Gorski vodnik hodi pred nami, postavi se pred vrsto in nam pokaže, kam lahko stopimo, kje se lahko oprimemo. In tudi na tak način lahko sledimo njegovim korakom in pridemo na vrh, na cilj živi ni zdravi.

Današnji »učitelj« nas poziva, naj o nečem razmišljamo, kajti ko začnemo hoditi po duhovni poti, imamo vsi težnjo, željo, da se naslonimo na enega učitelja. In mnogokrat se zgodi, da tega učitelja povzdignemo v Boga. Vendar se moramo zavedati, da je to lahko le vzorec, ki nas spominja na antične čase in antične vodje, na antične iniciacijske poti, ki so bile značilne za predkrščanski čas. Če zaupamo Kristusovim besedam in imamo zaupanje vanj, se bo kmalu on postavil pred nas in nas naučil ter nam pokazal, katere korake moramo narediti. Vendar si moramo resnično pridobiti zaupanje vanj. Običajno pa imamo veliko več zaupanja v človeka, ker ga vidimo, ne pa v Boga, ki ga ne vidimo. » Blagor tistemu, ki verjame, čeprav ne vidi. Vse se je pričelo od zgoraj, z idejo, besedo, … je bilo nekoč zapisano.

Kje je torej Bog?
V našem srcu. Naučiti se moramo poslušati svoje srce in
naučiti se moramo poslušati notranji glas.
To je tematika, ki jo bomo vnesli v naš program – na seznam bodočih predavanj.
TROJE VRAT ZA POPOLNEJŠI ODNOS Z BOŽANSTVI
Ob vstopu v zrelejši, popolnejši odnos z božanstvom – z Bogom, imamo troje vrat, ki se jih moramo naučiti odpreti.

  • vrata duha
  • vrata duše
  • vrata telesa

1. Nimam vprašanj, menim pa, da bi bilo potrebno opraviti veliko dela. Katerega, če lahko ponovite?
Če želimo nadaljevati z delom, si oglejmo na naši shemi še enkrat krst. Na področju krsta se nahaja odprtina, ki se odpira in vsebuje 9 krstov. Z njimi se lahko »spopademo« le, če imamo dovolj moči, da lahko tvegamo in postanemo kristjani.

»Devet krstov bomo spoznali skozi odprtje Evangelijev.«
S to tematiko sem se soočil že pred petnajstimi leti, a z njo lahko nadaljujemo že na naslednjem predavanju. Zanima me, ali želite predavanje z lahkotnejšo ali z bolj poglobljeno vsebino? Poslušalci so izrazili željo po poslušanju poglobljene vsebine, ki bo imela težavnejšo stopnjo razmišljanja, kajti le tako se bomo lahko opažali v razvoju zavesti.

2. Kaj lahko naredimo za otroka, ki ima že več kot 18 let in smo bili njegovi »slabi« botri?
Načeloma ne moremo narediti ničesar, kajti ta otrok je postal že odrasel človek. Lahko mu rečemo le: »Oprosti!« Pravzaprav pa lahko vseeno nekaj naredimo. Seveda, če predpostavljamo, da smo slabi botri iz nevednosti ali neznanja, lahko svoj dolg do tega otroka popravimo z dvemi, tremi,…, petimi obhajili.

3. Kaj se zgodi z otrokom, ki ni bil krščen?
Otrok, ki ni krščen, ni dobil omenjene zaščite.

4. Kako pa je s tistimi, ki niso sprejeli ostalih zakramentov? Ali imajo lahko zato v življenju večje težave?
Enako, kot za ljudi, ki krsta niso prejeti, velja tudi za tiste, ki niso prejeli ostalih zakramentov, saj določenih zaščit niso nikoli prejeli. Na primer: To je enako, kot če
bi šli z zaprtimi očmi čez cesto.

5. Ali človek lahko pride do velikih moči duha, četudi ni opravil zakramentov?
Seveda lahko pride.

6. V kolikšni meri je učinek zakramenta odvisen od zavesti duhovnika?
Učinek zakramenta ni odvisen toliko od zavesti duhovnika, pač pa bolj od zavesti botra ali priče. Vedeti moramo tudi to, da mora biti duhovnik, ki opravlja zakrament, tešč. V kolikor je pred obredom zakramenta karkoli pojedel ali popil (velja tudi za vodo), zakrament nima pravega učinka oziroma veljave. Torej, popolnoma tešč. Do polnoči se nekako povzdignemo, od polnoči naprej do zjutraj pa se spuščamo in vračamo čim bolj čisti, in sicer toliko, kolikor smo se zmogli »očistiti« onstran.

V trenutku, ko popijemo kozarec vode, ali si umijemo zobe, vstopi v nas zemeljski svet in v tistem trenutku smo že izgubili usklajenost in povezanost z duhovnim svetom. Z vstopom zemeljskega sveta, se uglasimo predvsem z Zemljo.

Ko človek, pred prejemom hostje zaužije karkoli zemeljskega, ni več pravi most med duhovnim in zemeljskim, temveč ostane človek pred prevzemom zakramenta. Seveda velja to le v primeru, ko smo hrano ali karkoli snovnega zaužili na dan prejema hostije in preostalih šestih zakramentov. Moči podnarave dobro vedo, kam in po kaj se tisto jutro odpravljamo. S hrano, vodo, zobno pasto, zdravili, … bodo le-te v nas z lahkoto vstopile. Saj si blagoslova in pomoči zakramenta v nas kot celoti, nikakor ne želijo. Duhovna rast človeka bi jih postopoma izgnala iz njihovega doma delovanja, torej iz človeškega telesa, vitalnosti duše in duha.

Na primer:

  • Zamislite si 20 otrok namenjenih k birmi, ki bo potekala od 11. – 12. ure. Prisotni otroci, kot tudi duhovnik, škof in botri so do takrat že zaužili različne jedli ali pijače.
  • Zakrament birma zatorej ne velja.o K birmi pride otrok z dvema dovolj ozaveščenima botroma, ki vesta kaj počneta (vsi trije so tešč). Pospremita otroka pred škofa, ki je jedel in pil.
  • In birma velja, je uspela. To je namreč milost, ki je podarjena zaradi vere obeh botrov.

7. Ali so v preteklosti vedeli, da morajo biti ljudje tešč, ko so šli k obhajilu?
Da, v preteklosti so vse to vedeli. Tisti, ki smo starejši, se tega še spomnimo.

Bookmark and Share