Parusia – manifestacija Kristusa na nivoju življenja

Vse informacije in opisi v knjigah, skriptah, člankih, delavnicah in predavanjih Franca Božjaka, so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov. In ravno o tem bomo govorili danes. Naše eterično telo ali telo življenja, torej organizacija življenja v nas, življenje, ki nam predstavlja nekakšen božji dar, se manifestira v obliki zemeljskega bivanja. Eterično telo človeka bo, podobno kot tudi rastlinsko in živalsko, venomer živelo v nekakšni napetosti. Na eni strani nas napaja Sonce (lep sončen dan nas ne vabi v hišo), ki žarči sile življenja, in vse privlači k sebi. Če bi delovalo le Sonce, bi se naše eterično telo kmalu pričelo trgati, razgrajevati ali odvajati v smeri navzgor, kot da bi izgubljali kontakt z Zemljo. Mladi ljudje to še posebej občutijo, saj pomlad še bolj zaznavajo. Občutenje pomladi nas vedno malce omami. Postanemo utrujeni, zaspani, hitro se lahko zaljubimo v cvetoč travnik. To je torej delovanje Sonca na naše eterično telo, ki nas vedno vabi ven, obenem pa nas omamlja, odvzema moči zavesti, budnosti, osveščanja. Delovanje Sonca je zatorej bolj Luciferičen proces. Na drugi strani pa naše eterično telo doživlja povsem drugačno, polarno izkušnjo, in sicer ločuje nas od kozmosa, od Očeta neba (»dobra« genetska in kemično obdelana, popoprana hrana, malce čevapčičev za veselje,…). To je še en primer prizemljitve, ki se izraža skozi dokaj materialistične misli, kar eteričnemu telesu odvzema povezavo s Soncem. Posledica tega je, da se še bolj vežemo na Zemljo in njene zakonitosti. Govorili smo, da življenje prihaja od Sonca. Zatorej, če izgubim povezavo s Soncem, bo moje eterično telo otrdelo, se izsušilo, kar pa že spada v delovanje druge sile podnarave - Arimana ali Satana. Ali poznate vsi Luciferja? Le ta deluje v zavajanju, ošabnosti, napuhu, ponosu, nevoščljivosti, skozi ljubosumje,…. Hariman ali po italijansko Arimane, pa deluje skozi pretiravanje, nasilje, materializem (realno je le, kar lahko izmerimo, stehtamo, veljam kolikor imam,…). Lucifer nas na drugi strani želi prehitro popeljati v duhovni svet, saj se Zemlje najraje ne bi niti dotaknil. Zanj je Zemlja zgolj iluzija (na vzhodu je le privid ali maja). Lucifer zatorej deluje iz vzhoda, Hariman pa iz zahoda. Vzhod je namreč domovina filozofije, zahod pa je dom strojev, tehnologije. Zanimiva je tudi beseda Japonska, in sicer, kaj je to ime pomenilo v antičnih časih. Japonska je skrajni vzhod. Bila je dežela, kjer se rojevajo duhovi. V davnini so nekateri ljudje, ki jih danes poimenujemo iniciatorji, to tudi opazili. Na zahodu pa duhovi »zahajajo«, vstopajo v temo, v noč. Antične sile, ki so se tam, na vzhodu namreč rojevale, so bile bolj Luciferične narave. Ti dve sili ali bitji podnarave omenjam že na začetku zato, ker bomo o njih še veliko govorili. Onadva sta tista, ki se prihodu in delovanju Kristusa še najbolj upirata. In ravno zato se ju moramo naučiti prepoznati. Morda še dve besedi o Luciferju. Bil je prvo bitje, ki je sodelovalo pri ustvaritvi. V nekem trenutku je zapadel v skušnjavo, nekakšen greh ponosa in to šele takrat, ko je razumel, sprevidel velik pomen človeka v celotni evoluciji našega sončnega sistema. Zato ni hotel več služiti Očetu pri pravilnem, postopnem razvoju človeka. In ta zavrnitev, ne hoteti služiti, se darovati, se odreči daru svetlobe ali luči, ki bi ga moral prinašati ali ga omogočiti človeku, je začela v Luciferju nekako zastajati. In ravno ta zastoj je omogočil procese nastajanja kože. V koži sem jaz, in le jaz. Tu sem jaz in kjer se končuje moja koža, začenja nekdo drug. Koža je zato znak, meja in če želimo tudi izražanje Luciferja v nas. Koža nas ločuje, izolira, nismo več eno z božanstvom, temveč vsak zase. Vsi smo zaprti, odprte imamo le oči, nos, usta, ušesa, vse ostalo pa je zaprto. Princip, da se je Lucifer uprl, ter zavrnitev Očetove volje, da bi prinesel človeku pravo luč (hotel je in še hoče prinašati povsem svojo luč ali resnico), se je rodilo na vzhodu. A vendar je tudi na vzhodu nastala, zaživela prava luč. Tam se vendar rojevajo duhovi, ljudje močnega duha. Temeljni problem je danes ta, da ne postajamo več sposobni razločevati med pravo in nepravo lučjo, med dobrim in slabim. To je ta Lucifer, ki nam hoče odvzeti pravo, resnično luč.