»STRUPENE« PRHE NA NEBU |
V zadnjih letih lahko opazujemo na nebu meglice v obliki tankih, skorajda prosojnih črtastih oblakov, ki se pogosto pojavljajo po preletu letal. Če na nebu opazujemo reaktivna letala, se za njimi ponavadi vleče bela gosta in tanka ravna črta izpušnih plinov v obliki pare (topli izpušni plini letalskih motorjev prihajajo v stik s hladnim zrakom in kondenzirajo), ki po nekaj sekundah izginejo ali se razpršijo v prostem etru. Mnogokrat pa se nam zdi, da za nekaterimi letali ostajajo črte izpušnih plinov še dolgo vidne, vse dokler se ne razpršijo v široke in bolj prosojne meglice, ki pa niso oblaki. Mnogi mislijo, da se za omenjenim fenomenom skrivajo poizkusi vplivanja na naše zdravje in spreminjanja klime v obliki zaščite pred sončnimi žarki (le ti vstopajo v zemeljsko atmosfero skozi vedno večje ozonske luknje ali tanjši zaščitni ozonski plašč). Predvidevajo celo, da nas določene sile želijo pogojevati ali spreminjati naše misli, občutke in dejanja skozi aluminijaste delce, ki se pomešani z izpušnimi plini letal, zelo počasi spuščajo vse do naših glav rastlin in rodovitne prsti.
Ob podobnih razmišljanjih pa se moramo vprašati ali morda ne pretiravamo in mnogokrat prehitro sodimo. Res je, mnogo nečednega in nepravočasno odkritega smo v prejšnjem stoletju doživeli. Toda, ne postanimo na vrat na nos civilizacija, ki bo vsako dobro idejo, misel ali dejanje prikazala kot slabo, in da bo ravno nasprotno, vsako zlo videla kot dobro. Tudi strah, ki ga na podoben način z lahkoto utelešamo, tako v nas same, kot tudi v soljudi, nas bo s časoma dodobra ohromil na vseh področjih življenja.
Mar ni čudno, da je omenjenih meglic največ nad Alpami, nad Jadranskim morjem in Saharo. Le zakaj bi nekdo ravno tja, tudi v hladnejših mesecih leta in v najmanj poseljene dele Zemlje pošiljal nekaj, kar bi vplivalo na naše počutje in moralni eter, razen, če bi se na dokaj neopazen način želel rešiti aluminijevih in ostalih radioaktivnih odpadkov.
Če si boste vzeli dovolj časa (vsaj 30 do 60 minut) za opazovanje neba in prelet letal, boste lahko opazili, da so takoimenovane strupene prhe ali chemtraili prisotni v mnogo nižjih legah atmosfere, napram tistim višinam skozi katere preletavajo letala, ki za seboj puščajo ali ne puščajo zloglasnih sumljivih koprenastih meglic. In še nekaj boste lahko opazili. Omenjene meglice se bodo v našem ozračju zadrževale predvsem v jutranjih in pozno popoldanskih urah dneva.
Zatorej, ali smo resnično prepričani, da omenjene meglice puščajo za seboj letala? Kaj pa, če te meglice le niso kemija ali ostali zli nameni, temveč sile pomoči človeštvu v času, ko pomoč še najbolj potrebujemo? Ne pozabimo, da vojna onesnaževanja in prevlade moči v smislu omejevanja razpiranja naše zavesti še ni izgubljena, pa čeprav smo kot človeštvo skorajda v vseh bitkah že bili poraženi. Prava, resnična in nekaznovana revolucija se vendarle odvija v nas samih.
Poglejmo si nekaj načinov razmišljanja o strupenih prhah ali morda le o zdravih procesih obnavljanja vitalnosti matere Zemlje. Zemlja kot planet in obenem živo bitje, ima poleg snovnega tudi vitalno ali eterično telo. Naj vas spomnim na povrtnine in sadje, ki uspevajo tudi v visokogorju, predvsem v ekvatorialnem pasu med obema povratnikoma. Podobno kot eterična aura človeka, ki sega nekaj centimetrov ven iz našega fizičnega telesa, se tudi etrsko telo Zemlje razprostira nekaj kilometrov visoko nad omenjenim pasom 22,5° severne in 22,5° južne geografske širine s središčem nad ekvatorjem. Zemlja namreč dosega med samim vrtenjem okrog zemeljske osi največjo hitrost ravno v omenjenem pasu. Zato bodo centrifugalne sile vrtenja zemeljsko vitalno telo skozi eter toplote, svetlobe, kemizma in življenja povzdignile kar precej visoko nad zemeljsko površino. Poleg vitalnega telesa ali etra Zemlje poznamo tudi moralni eter kot polje ozaveščanja, premagovanja egoizma in pridobivanja svobode ter ljubezni. Kaj več o njem in o vedno večji odgovornosti, kaj vanj pošiljamo v obliki misli, besed, čustev in dejanj pa ob drugi priliki.
Poglejmo si nekaj možnosti vzrokov in razlag zloglasnih meglic. Dovolite, da vam najprej postrežemo z najbolj črnogledo verzijo.
- Aluminijevi delci v obliki prahu bi lahko postali razpršene meglene koprene šele takrat, ko se spustijo vsaj kilometer ali dva nižje od preleta letal. Torej, če bi letala s sumljivim tovorom letala zelo visoko, bi beli sledovi v obliki črt lahko tudi začasno in delno izginili in se ponovno pojavili v obliki meglic nekaj minut pozneje in kilometer, dva nižje. Takrat bi se delci prahu že dovolj razširili, razpršili in koprenasto prekrili nebo.
- Nad Alpami, Jadranskim morjem in Saharo bi jih kdaj pa kdaj namenoma odvrgli le zato, da bomo naposled le verjeli, da se izza belih meglic ne skriva ničesar sumljivega. Kajti, le kdo bi tratil čas in trošil denar za omenjena področja, kjer ne živi veliko Zemljanov.
- Morda pa eterično telo Zemlje, ki vsebuje tudi že omenjeni eter svetlobe, postane malce bolj in dlje časa vidno v obliki meglic v trenutku, ko se ga izpušni plini v obliki smoga, toplote in vlage dotaknejo in z njim zlijejo v nekakšno celoto. V tem primeru vsekakor ne moremo govoriti o strupenih prhah. Se še spomnite besed iz Svetega pisma: »Vrnil se bom na oblakih.« To bi lahko pomenilo, da se bo nekoč moralo vse ponovno odvijati tudi na mnogo bolj ranljivem in mnogo težje zaznavnem eteričnem nivoju bivanja, tako človeka kot tudi Zemlje.
- V primeru, da gre v resnici za kemtraile, bodite brez skrbi, da bi jih eterično telo Zemlje, ki je vidno v obliki meglenih kopren, poizkusilo v trenutku stika z njimi nevtralizirati, izničiti in preoblikovati v sile višjih kakovosti. Podobno se mikrobov loti naš imunski sistem.
- Črte ali lise v obliki meglic se pojavljajo predvsem v zadnjih nekaj letih, ko je potreba po čiščenju ozračja nad večjimi mesti ali urbanimi središči in prenovi vitalnega telesa Zemlje in človeka največje, zato le-te morda res nimajo prave povezave s preletavanjem določenih vrst letal in z izpustom sumljivega tovora.
- Naj vas spomnim, da bo prava moč vitalne dimenzije matere Zemlje kaj lahko še najbolj vidna ravno nad Alpami, morjem, puščavo.
- Mogoče nam od zgoraj skozi znake na nebu vedno bolj pogosto sporočajo, naj se vendarle prebudimo in zaupamo Božji previdnosti na vseh nivojih in področjih življenja.
- Kaj pa, če se naši kolektivni zavesti vedno bolj razpira imaginativna zavest ali moči videnja eteričnega nivoja bivanja?
- Če je res vsaj del tega, kar smo ravnokar opisali, koga ali kaj potem v dobri veri spreminjamo, zdravimo, razbijamo, ubijamo z orgonskimi topovi? Bi morda tudi mi hoteli spreminjati in soustvarjati mikroklimo, pridelke, letne čase? Ali niso bile te moči zaupane Krepostim in Vrlinam, torej duhovnim bitjem cikličnih obdobij? Tudi jasnovidni in jasnočutni marsikaj vidijo, zaznavajo, toda ali smo res prepričani, da vedno in vsi vedo, s kom ali čim imajo opravka. Že gospod Wilhelm Reich je omenjal in opozarjal, da v snopu energije iz orgonskega topa lahko postanejo vidni NLP-ji. Ali se ne igramo s podobnimi silami skozi misli, občutke in dejanja tudi mi? Kaj pa če nas sile podnarave hočejo le zavesti, da bomo odgovornost naprtili drugim in zato nespametno udarili nazaj? Le kdo je oslabil rastline na naših vrtovih, sadovnjakih, strupene prhe ali predvsem mi z našim odnosom do njih? Smo se vsaj potrudili pomagati rastlinam, da bi lahko varno vstopile v novo eterično telo Zemlje, ki se spreminja vsakih 33,3 let? Lahko se tudi vprašamo: »Ali nismo vsak dan zdravstveno bolj ranljivi, imunsko slabotni na dihalih in v polu volje, torej v trebušni votlini tudi in predvsem zaradi vsakodnevnega dolgotrajnega intelektualnega naprezanja, elektrosmoga in nesvobodnih čustveno – mentalnih vzgibov?«
- Naj kot zadnjo omenim še eno možnost. Recimo, da nam od zgoraj sporočajo, da omenjene meglice niso chemtraili samo zato, da se jih ne bomo bali, da ne bi kogarkoli sodili ali sovražili. Kajti tudi na tak način bi z lahkoto padli v roke podnaravi ali silam, ki bi hotele ovirati naš duhovni razvoj. Preizkušnje prihajajo od zgoraj, skušnjave pa od spodaj, zato so vedno dovolj zvite, da nas še lahko spravijo na kriva pota.
Le kaj bi bilo z nami, če ne bi obstajala Njihova, torej Kristusova pomoč v etru svetlobe v jutranjem času od 5 do 7 ure in Marijina podpora očiščevanja duš v moralnem etru ob 18 uri. Če smo prav razumeli, bi omenjene črte kaj lahko bile delovanje Kristusa in Marije v etru luči ali svetlobe in moralnemu etru, ki obdajata planet Zemljo. Njegovo, torej Sinovo delovanje se po vstajenju nadaljuje ravno tam, kjer se je ustavilo in kamor se je ali se bo nekoč vrnil. Povsem verjetno je, da se Njegovo delovanje na eteričnem planu bivanja že odvija. Na srečo postaja danes omenjena pomoč vidna že skorajda vsem. Kristus mora zaščititi, pozdraviti, obnoviti ali harmonizirati, oplemenititi naše eterično telo, ki nam ga hočejo sile teme ali podnarave na vsak način otrditi, mumificirati. To se dogaja na mnogo načinov in v mnogih panogah, področjih našega vsakdanjika, tudi skozi gensko spremenjena živila z dodatki kemične sinteze (konzervansi), z nekaterimi tehnikami uravnovešanja tako priznane, kot tudi komplementarne ali ezoterične medicine, če jo lahko tako poimenujemo. Mnogo tega si lahko preberete v naših skriptah: *Resnično, dobro in pravično – trije moralni ideali človeštva; *Marija – Zofija; *Parusia – manifestacija Kristusa na nivoju življenja; *Nadangel Mihael – obraz Kristusa, kako premagati »zmaja«; *Skrivnost rojstva in skrivnost smrti; *Delovanje antikrista v današnjem času; *Krščanski zakramenti v luči skrivnosti; *Poglobljeno doživljanje Božiča.
Kot smo lahko razumeli, smo vsak v svojem majhnem povabljeni, da se vsak dan in vsak trenutek trudimo premagovati vsaj nekaj omenjenih sil skušnjav. Tudi na ta način lahko dovolj aktivno in vzajemno služimo Očetovi volji. Ne z revolucionarnimi protesti, temveč z dovolj samokritičnim in odgovornim delom na sebi. Kot že mnogo let ugotavljate, življenje na Zemlji in vračanje domov v Očetovo hišo ni ravno lahka misija. V procese postajanja bitja – prinašalca ljubezni in svobode v pravem pomenu besede, bomo skozi premoščanje življenjskih izzivov morali vložiti kar precej časa in truda.
Kot izgleda, smo že na vlaku, ki ga s človeško šibkostjo in nesamozadostnostjo ni mogoče več ustaviti. Zato bo še posebno plodno naučiti se razmišljati z eteričnimi možgani, ki so mnogo bolj svobodni od fizičnih.
Dobro bo, če se bomo potrudili pridobiti ali si le okrepiti vero, toda ne v institucije, temveč v obstoj duhovnega sveta Svete trojice in v njihovo pripravljenost pomagati nam. Vemo, da se vere ne da kupiti ali se je naučiti na dosedaj poznane načine, kajti vera v Njihov obstoj in voljo po pomoči človeštvu za dosego cilja – atributa svobode in ljubezni, je takorekoč velika milost. Lahko pa se potrudimo, da jo pridobimo, podobno kot tudi koncept duha (smo del Božjega in duh kot bistvo bivanja), ki smo ga izgubili ali so nam ga že od nekdaj poizkušali odvzeti.
Res je, javnost se mora obveščati in ozaveščati. Toda poskrbeti moramo tudi za drugo plat zvona. Ne pozabimo, da obstajajo vsaj štiri dimenzije bivanja, torej tudi štiri možnosti in načini razmišljanja. Več kot poznaš in veš, bolj postajaš previden, zavedajoč se svoje majhnosti napram neizmernim možnostim Očetovih poti in modrosti.
Za konec želim prositi vse, ki nas skozi članke ali le elektronsko pošto svarite pred prihajajočimi katastrofami, apokalipso, da podobne vzgibe poizkusite malce prevzgojiti, kajti sile teme nas lahko omrežijo tudi skozi podobne pasti. Ustrahovati našo nesvobodno dušo pred pomanjkanjem vode, hrane, denarja, življenjskimi izzivi, smrtjo, boleznijo, trpljenjem, ne bodo najboljše geste pomoči. Moči ozaveščanja, sprejemanja ter spreminjanja sebe in okolice na bolje, bo še posebno danes, potrebno pridobiti na mnogo bolj svoboden način.
Hvala za razumevanje in obilo moči pri budnem delu na sebi in izven sebe!
Franc Božjak, Datum: 2008-05-13
KAKO POSTATI DOBER – USPEŠEN VZGOJITELJ? |
Čeprav otroka v prvih sedmih letih življenja spremljajo le starši in vzgojitelji, bo slej ko prej prišel v stik (in v “obdelavo”) tudi z učiteljem. Beseda učitelj je že sama po sebi precej enostranska in ozka, saj pomeni le osebo, ki usmerja, polni, pomaga odtiskati in preoblikovati otrokove možgane.
“Učiteljeva” funkcija, dolžnost in misija, če želimo, naj bi v vseh pogledih daleč prešla zgoraj opisane in “zadane” naloge tega poklica. Prepoznal naj bi, kaj in kdo se skriva v višjem jazu otroka in mladostnika, kakšne sile in moči prinaša, kakšni so njegovi talenti, nagnjenja in potrebe. Sprevidel naj bi slabosti, težave in nesvobodo njegove duše in jo usmerjal k pravim, dobrim in resničnim mislim, čustvom in dejanjem. Pomagal naj bi jim okrepiti njihove duhovne kvalitete in jih varno vodil, skozi obilico preizkušenj in skušnjav polno življenje.
Odveč bo poudarjati, da je “ta pravi učitelj” – vzgojitelj le tisti, ki je pri sebi že veliko postoril, premagal, preobrazil in oplemenitil in se že marsičesa osvobodil. Ta poklic ali poslanstvo naj bi mu bilo res “pisano na kožo” (odtisnjeno vse tja do fizisa). Ni dovolj, da ga je v ta poklic pripeljal vozel karme (duša), temveč aktivna, zavestna in ljubezni polna, svobodna odločitev duha.
Le on naj bi mlademu iskalcu odpiral poti in vzdrževal varen kanal, za mehkejši spust in ozaveščenje. Odpiral naj bi zavest, odstiral zastorje, svetil kot svetilnik, jim nudil (lep) pozitiven zgled in vzbujal entuziazem (imeti na voljo in najti pravi smisel in odnos do življenja). Nudil naj bi jim varnost v vseh pogledih, jih bodril ob neuspehih, v njih vzgajal čut za ljubezen do samega sebe, do vseh zemeljskih svetov in duhovnega sveta, hkrati pa jim tudi pomagal, da se bodo zmogli postaviti na svoje noge, si ustvariti svojo duševno kožo in osmisleno prihodnost. Če bi jim poleg tega postal še prijatelj, se z njimi večkrat pošalil, pokramljal, jih potrepljal po rami, odigral kakšno tekmo, sodeloval na prireditvah, si boljšega vzgojitelja – sopotnika – vodnika skorajda ne bi mogli zamišljati. In nazadnje, le kdo med nami ne pozna topline pogleda, ki nas povezuje z otrokom. En sam pogled, rahel premik glave – sta dovolj, da spozna, da dela prav, da ga občudujemo, da smo ob njem in na njegovi strani.
Vse do svoje mere, bi pripomnili. Kaj pa avtoriteta, naš prosti čas, otrokova svobodna volja, skratka, preveč obveznosti. Kakšno vlogo imajo pri vsem tem njegovi starši? Najtežji poklic je vsekakor postati in biti pravi in izbrani oče ali mati. Takoj za družino pa stoji vzgojno-varstveni sopotnik. Največkrat mu ni težko prepoznati in sprevideti starševskih napak, nerodnosti, nepoznavanja in morda celo malomarnosti, ki jih bo treba popraviti, pojasniti in ponižno z dobrim zgledom preobraziti. Za ves trud in čas, ki ga boste namenili za to vaše poslanstvo, vam ne bo nikoli žal, razen če od staršev ali otrok karkoli pričakujete ali to počnete le zgolj zaradi interesa. V takih primerih pač niste najbolj svobodna osebnost. Lahko pa to še vedno postanete. Koliko ur boste porabili za uresničitev projekta, kaj boste za to žrtvovali ali se celo prikrajšali, je povsem vaša odločitev.
Če nismo razumeli naše karme ali začrtane poti, kako bomo šele otrokovo? Njihove sanje, ideali, inspiracije pa ostajajo in se mnogokrat ne uresničijo. Če jim kot sodobna družba tega ne omogočimo, se kaj lahko sprevržejo v iskanje bližnjic, kot so alkohol, droga in samomori. “Žalosten konec poti za tukajšnje oči.” Da o nadaljnji poti, večnosti duha, niti ne razmišljamo.
Naj za konec omenimo še Paracelzusa – kot resničnega modreca, poznavalca, iniciatorja, zdravnika in vzgojitelja človeštva, če želimo. Njegov študij in delovanje sta obsegala štiri obsežna področja univerzalnega vedenja. Poglejmo si, kaj je zanj pomenilo poznavanje, pridobljeno s študijem duhovnih resnic, prinešeno v vsakodnevno življenje:
- Filozofija je zanj pomenila poznavanje oziroma prehod iz mrtvih misli opisovanja (analiza) v živo svobodno misel, ki zmore razumeti, povezovati in se še bolj približati resnici. Prava filozofija naj bi se naslanjala predvsem na študij in prepoznavanje narave, bistva, ideje,…
- Duhovna astronomija, predhodnica današnje, ne povsem popolne astrologije in zelo materialne astronomije, je bila temelj za študij delovanja duhovnih hierarhij v našem Sončnem sistemu.
- Alkimija – kot antično ime za današnjo hemeopatijo je in naj bi še danes pomenila prehajanje in vstopanje v naravne procese ter njihovo preobrazbo (topljenje, čiščenje, koagulacija,…).
- Vrlina (notranja moč) pa je pomenila moralnost. Predstavlja nepogrešljivo kvaliteto, ki nam omogoči povezavo in učenje iz vrelca filozofije, duhovne astronomije in alkimije.
Ali ne bi podobne kvalitete lahko plemenitile tudi zdravnika, duhovnika in vzgojitelja?
TELEVIZIJA |
Tudi televizija, podobno kot zgodnja intelektualizacija, prinaša motnje v razvoju osebnosti. Vsem najbolj znani šibki točki pogostega gledanja televizije sta postopna izguba fantazije ali mlajše sestre imaginativne zavesti (sposobnost predstavljanja, aktivno ali pasivno, avtomatsko videnje slik) in njeno žarčenje (sevanje) v bližnjo okolico. Strokovnjaki elektronike, zdravniki in radiestezisti zato svarijo, opozarjajo in odsvetujejo gledanje in počitek v prostoru, kjer se nahaja TV sprejemnik, pa čeprav je njegovo sevanje nevarno le v oddaljenosti do dveh metrov.
Poleg nas, partnerja in/ali otrok naj v spalnici ne bi prebival nihče, še najmanj pa “škatle” na elektro-magnetni pogon. Odveč bo omenjati tudi odtujevanje in krhanje zakonskih odnosov, zanemarjanje otrok, pomanjkanje nočnega počitka – in še bi lahko naštevali. Prepričani smo, da smo v njej že vsi prepoznali in jo delno tudi sprejeli kot pravo hišno TV skušnjavo. “Po celodnevnem delu imam menda pravico preživeti ostanek dneva na kavču, fotelju in si ogledati mojo najljubšo oddajo”, bi marsikdaj najraje pripomnili. Če pa ste že dovolj trdni, (kar se duha tiče) boste v njej (družinskem “prijatelju”) prepoznali neke vrste močno “drogo” in se raje ugriznili v jezik. Če vam jo bo kdaj pa kdaj tudi uspelo ugasniti in se raje poigrati z otrokom, potem ste že na dobri poti.
Poglejmo si še, kaj nam bo o njen razkrila in zaupala naša nizko čuteča duša: “Z možem se vsako popoldne, ob vikendih pa največkrat že zjutraj odločiva, da bova skupaj gledala televizijo. Moža sicer še ni prevzela in pravi, da jo gleda, ker je pač meni tako všeč. Mož in moji možgani mi pravijo, da je slika dovolj ostra, da na slikovnem pladnju prepoznajo motive in igralce, in sicer predvsem zaradi mentalnih shem in idej, ki so si jih ustvarili v teku življenjskih izkušenj.
Vsaj tako pravijo. Raje jima kar zaupam, saj jih sama ne vidim in se zato z njima o njih niti ne morem pogovarjati. Lahko pa se skupaj pogovarjamo o 625 vrsticah, polnih svetlečih ali temnejših, prelivajočih se pikic. Svojim čutom povsem zaupam in vse kar vidim z navdušenjem sprejmem, zato verjamem, da je ta reč vsaj kar se mene tiče, resnično dobra za vzgojo in sprostitev. Če mi mož reče, da na ekranu vidi konja, sem vsa zadovoljna, saj ga v istem hipu moje oči že razstavijo na tisoče majhnih zrezkov, okroglih barvnih pikic. Le pomislite, kakšna prednost je v razstavljanju in ponovnem sestavljanju. Moram se pohvaliti, da se je moj intelekt razvil prav zaradi vsakodnevnega večurnega analiziranja “elektronov” in pikic, ki kar bruhajo z ekrana – in zaradi sestavljenk (puzzle), ki so moja poslastica v prostem času.
Veliko bolj so zanimive, kot pa moževe kocke, poslikane vsaka s celim likom, živaljo ali rastlino. Kako dolgočasno. Možu tudi nič kaj rada ne verjamem, ko mi opisuje zeleno travo in listje, saj jih zaznavam rdeče. Vsekakor verjamem le svojim očem in ušesom, pa čeprav ima on , “vsevednež” (mož namreč) na izrečene besede in posnetke v dnevnih poročilih vedno svojo resnico. Seveda ga prepričujem, da se moti, da možje, no, kako se že imenujejo spikerji, napovedovalci in novinarji, menda že vedo, kaj govorijo. Najbolj pa me razkuri, ker me le posluša in me niti ne skuša prepričati o resničnosti svojih mnenj. Pa taka ponižnost. Verjetno dvomi v moje sposobnosti razsodbe. Kar naj verjame, da morda le pozna resnico.
Če se uspe vsega spomniti, še ni rečeno, da ima tako dober spomin kot jaz. Če intenzivno gledam risanke, lahko zelo močno odtisnem svoje vtise, ki se poznajo ne le na mojem eteričnem poslancu, temveč tudi na fizičnem služabniku. Tako me vsaj spoznata kot gospodarja in vesta, kdo jih hrani in izgrajuje. Če ne bi imela televizije, bi najina, pravzaprav moja otroka rasla kar v fantaziji in v moževih prepričanjih. Slišala sem, da obstaja še bolj precizna televizija z visoko definicijo. Ta bo ta prava. Ekran ima še več vrstic in še več pikic. Slika bo zato še bolj jasna. V laboratoriju že vedo, zakaj vlagajo v vedno močnejše elektronske mikroskope, zakaj analizirajo kri, urin in druge telesne tekočine, tkiva ali izločke. Le moj mož tega ne razume. Bog, če obstaja seveda, naj mu le podari malo pameti.
No, dovolj bo diskusije, mudi se mi, moram še kaj postoriti in nahraniti svojo dušo. Joj, pa še Esmeralda je na sporedu. Hvala in vsa čast tistemu, ki je iznašel televizijo. Le kaj bi brez nje?
