Prvi Teden Adventa
Z današnjim dnem, s prvo Adventno nedeljo se pričenja čas Adventa oziroma štirih Adventnih Tednov. Sledile bodo še tri nedelje kot predhodnice preostalih treh Adventnih Tednov. Kaj je Advent? Je pričakovanje, priprava, čakanje na Veliki Dogodek kot je rojstvo Jezusa. Kaj pomeni rojstvo Jezusa in kako omenjeno pričakovanje nastaja, se poraja v naši notranjosti, kaj nam prinaša in kam nas vodi, usmerja?
Znanost o Duhu nas poučuje, da smo v času Adventa postavljeni v obdobje, tako očiščevanja naših nesvobod kot tudi premoščanja skušnjav, v obdobje, ki ga ponavadi ne živimo ravno z lahkoto. Vsekakor, mnogi bodo modrovali: »Saj smo v zaključnem delu leta, v katerem se je veliko tega nakopičilo, veliko je za postoriti, zato smo preobremenjeni in utrujeni.« V resnici pa utrujenost in občutek teže ni tisto, kar imamo v mislih, temveč so to predvsem preizkušnje, ki jim je naša duša izpostavljena skozi takoimenovani konflikt med močmi dobrega in močmi ne dobrega ali slabega. Velikokrat je bilo omenjeno, da sile Zla ali Temè delimo na dve vrsti ali dve obliki skušnjav.
Poznamo skušnjavo Luciferja, ki nas vabi v Iluzijo lahkega, brezskrbnega vstopa v duhovnost, zato nas zavaja tudi skozi občutek naše trenutne visoke stopnje duhovnega razvoja. Obstaja pa še Ahrimanska skušnjava, ki nas vodi v še nižje sfere oziroma v smer materializma. Vmes med obema vrstama skušnjav pa živi Kristusova Moč, ki je mediator med odmikoma od ravnovesja, od Enosti, ki nas vodi k harmoniji, k pravemu Življenju, pravi Svetlobi, pravi Evoluciji. Na tej stopnji kot prvi stopnici smo zatorej izpostavljeni močnim Impulzom, tako Kristusovim kot tudi Ahrimansko-Luciferskim vplivom in naši notranjosti kot duši in Duhu nikakor ni lahko vzdržati pod pritiskom omenjenih sil oviranja razpiranja kolektivne Zavesti. Človeška narava, ki je v Adventnih Tednih močno na udaru je vsota štirih teles ali ravni bivanja (fizično-snovna, eterska, duševna in duhovna).
V prvem tednu bo na preizkušnji naše FIZIČNO-SNOVNO TELO. Zato, da bi lahko razumeli, na kakšen način bo le-to izpostavljeno prvi preizkušnji, se moramo za hip naravnati na to, kaj se je skozi človeško zgodovino dogajalo z nami kot ljudmi, s človekom kot celoto.
Na samem začetku Projekta-Človek (Antični Saturn je bila prva stopnja našega Sončnega sistema) nismo bili to, kar smo kot človek in človeštvo danes. Nismo bili še fizično-snovna bitja in zato tudi nesposobni hoje, razmišljanja, govora, saj smo živeli na stopnji razvoja, ki je podobna današnjemu mineralnemu svetu. Potrebna so bila žrtvovanja oziroma Darovanja Bitja ali Zavesti Kristusa predvsem zato, da je človek lahko postal to, kar je danes.
Prvo Darovanje je bilo Dar Pokončne drže, možnost hoje, osvoboditve rok ter dlani, ki je bilo namenjeno aktiviranju procesov delovanja, udejanjanja. To se je dogajalo v tretji, petnajst tisoč let trajajoči Epohi Lemuriji, pred približno 70 000 leti.
Podobno, pred približno 50 000 leti je bilo v začetku četrte Epohe-Atlantide izpeljano drugo Darovanje Kristusa, ki nam je omogočilo možnost Govora oziroma besede.
Tretji Dar pa nam je bil Darovan v sredini četrte Epohe-Atlantide pred več kot 30 000 leti v obliki moči, sposobnosti Razmišljanja ali mišljenja.
Četrto, zadnje žrtvovanje (sacrificcio/Sacro ali Sveto oz. napraviti nekaj svetega, zato smo besedo sacrificcio ali žrtvovanje spremenili v darovanje) Zavesti Kristusa na Golgoti pa nam omogoča preseganje ali zmago nad Smrtjo, kar je vezano na možnost Vstajenja.
Zanimivo je poudariti, da se tudi razvoj otroka sprovaja skozi ravnokar omenjene stopnje. Namreč, otrok se najprej nauči hoje, potem govorjenja in nazadnje tudi razmišljanja. Enako se je nekoč dogajalo vsem nam, danes odraslim.
V Adventnih Tednih se v naši duši vsa ta Darovanja ponavljajo v drugačni, lahko bi rekli novi obliki. Prvo Darovanje, ki je vezano na Pokončno držo bo na duhoven in duševen način preizkušalo našo sposobnost pokončnosti kot primerne naravnanosti na biti Eno v nas samih, tudi našo osvobojenost oz. neodvisnost od soljudi v obliki mnenj, prepričanj, od znanj, ki niso poznavanja, od znanosti, ki ni modrost, materializma, od vsiljevanj, izsiljevanj, ustrahovanj,…. V primeru, da tej preizkušnji ne bomo kos, bomo to na težak ali bolj zahteven način lahko občutili v obliki rahlih motenj v procesih dihanja, občutka nepripadnosti svetu, nesposobnosti poglobljenega dialoga s Svetom.
Fizično-snovno telo je tudi sedež ali prostor bolezni, zato obstaja možnost, da lahko v prvem Adventnem Tednu celo zbolimo. Pomembno je zavedanje, da se bolezen lahko pojavi tudi z namenom doseganja pokončne drže, predvsem skozi ponotranjen vidik v obliki sposobnosti biti trdni v svojih idealih.
Ideal ali že kar Krepost, ki naj bi jo dosegli v tem tednu je PRAVIČNOST.
Pravičnost, Zmernost, Trdnost in Modrost so štiri Kreposti Antičnih Skrivnosti, kar velja še dandanes. Pravičnost kot Krepost, ki naj bi jo prvi teden razvili, nam je v teh dneh potrebna zato, da lahko vzdržujemo pokončno držo, notranjo neodvisnost, osvobojenost.
Moči prvega Adventnega Tedna zatorej govorijo o fizično-snovnemu telesu, ki vsem, ki poznajo Antropozofijo[i] ali znanost o Duhu, prikliče spomin na Antični Saturn, kot prvo stopnjo utelešenja našega Sončnega sistema in planeta Zemlje. To je čas, v katerega je bila postavljena in aktivirana kal fizičnega, takrat še Nesnovnega Telesa. V tistem času je bila človek (živela je življenje človeka) duhovna, ne vsem poznana visoka Hierarhija, ki je na današnji četrti stopnji Sončnega sistema postopoma postala Arhaj in je še dandanes vezana na naše fizično-snovno telo.
V prvem Adventnem Tednu nas ravnokar omenjene Zavesti-ARHAJI zapustijo, zato je naše fizično-snovno telo prepuščeno samemu sebi, kar lahko zaznamo skozi občutek zapustitve in strahu, boječnosti. Nekateri bodo nekaj podobnega lahko krepko občutili, drugi pa manj močno. Kakorkoli že, vse to ima globok razvojen pomen, ki nam vsestransko pomaga, tudi v procesih krepitve Duha in prevzgoje duše.
V naslednjih tednih bomo v primeru marljivega dela na sebi lahko zaznali, kako se v drugem Adventnem Tednu zmore okrepiti etersko telo, v tretjem prevzgojiti duševno telo, v četrtem Tednu Adventa pa, kako si zmoremo okrepiti moči Duha.
Kaj nam je zatorej storiti?
Ostati moramo dovolj navzoči oziroma osredotočeni na nas same kot bistvo Duha, se potruditi razumeti to Veliko Skrivnost, ki nas obdaja, ki vodi, potiska k močem, ki so pravo rojstvo naše duše.
Božič je praznik ali dan rojstva Jezusa in Neizigrane Natanove Duše, kar je posredno vezano tudi na težave in bolečine človeštva, ki so se pojavile po Padcu iz Nebes na Zemljo skozi Lucifersko skušnjavo. Le ena Duša je bila zadržana v Nebesnih prostranstvih, in sicer Duša Jezusa ali Natana kot Neizigrana, povsem čista Duša. In vsak izmed nas nosi v sebi majhen del, kotiček te Duše, v katerem je povsem čist. Ta čistost naše duše naj bi se razširjala in naposled zmogla razumeti veliko Jezusovo Dušo kot celoto.
Tisto, kar se dogaja v tem času je priložnost, ki nam je vsako leto omogočena zato, da se obnovimo in razpremo ta majhen čisti, najčistejši del nas kot celote, vse dokler ne bo celotna naša duša postala kot Natanova ali Jezusova Duša. Ko le-ta sestopa na Zemljo na Noč Božiča, nam pripoveduje: »Poglej, tisto, kar se v tebi rojeva je to, kar sem ti Darovala, torej čistost tvoje duše.«
To je dogodek, ki se pojavi vsako leto in obenem v vsakem življenju.
Zato je vsako leto temu primerno in namenjeno kot priložnost, ki nam je dana na dan Božiča, ko se rodi Jezus kot sin človeka, šestega januarja pa Bitje ali Zavest Kristus, ki ni ista, temveč druga, še višja Zavest ali Bitje, kar bomo spoznali pozneje.
Pomembno je, da se v tem tednu zavedamo in poskrbimo za svoje fizično-snovno zdravje in moči ter da vzdržujemo pridobljene moči notranje trdnosti, pokončnosti, osvobojenosti skozi čut oz. krepost Pravičnosti.
Drugi Teden Adventa
Z drugo Adventno nedeljo pričenja drugi Teden Adventa, ko bo na preizkušnji naše drugo, in sicer ETERSKO TELO ali raven bivanja. Imenujemo ga tudi vitalno ali življenjsko telo, saj vzdržuje pri življenju naše fizično-snovno telo. V primeru, da ne bi imeli svojega eterskega telesa, naše fizično-materialno telo ne bi moglo živeti. Etersko telo smo pridobili ali nam je bilo Darovano v stopet tisoč let dolgem obdobju, v drugi planetni inkarnaciji Zemlje ali našega Sončnega sistema, ki jo je Rudolf Steiner poimenoval Antično Sonce. Le-ta je vezana tudi na razvoj rastlinskega sveta. Če bi bili le skupek fizično-snovne in eterske dimenzije bivanja, bi živeli rastlinsko življenje.
V etersko telo so vtisnjeni zelo globoki elementi človeške narave kot so: naš temperament, navade, potrebe, spomin, celo način, kako nekaj postoriti, izpeljati je odvisen ali vsaj vezan na naše etersko telo.
V tokratnem drugem Adventnem Tednu smo postavljeni na preizkušnje, ki so povezane z ravnokar omenjenimi značilnostmi, npr.: kakšna je kakovost našega bivanja, načina dela, udejanjanja, še posebno pa na skušnjave, in sicer na tiste bolj instinktivne, bolj grobe, neotesane, neolikane geste kot nesvobode. In ravno zato bo potrebno poiskati več moči prave mere in ravnovesja.
Krepost, ki jo moramo razviti se imenuje ZMERNOST, umerjenost.
Lahko bi jo poimenovali tudi prava mera, previdnost, preudarnost, ravnati se po razmerah ali pa sposobnost zaznave, opažanja, osredotočanja, postavitve v center delovanja in v ravnovesje vse, kar se nam dogaja, tudi notranje vzgibe, utripe, ki jih ob tem občutimo.
Etersko telo je vezano na drugo Darovanje Bitja Kristusa, ki je Dar Besede.
Ne pozabimo, da je ena izmed najbolj dovršenih moči eterske ravni bivanja ravno sposobnost govorjenja, zato bo v tem času na preizkušnjo postavljena tudi BESEDA.
Kaj lahko se zatorej zgodi, da moči besede uporabimo na način, da bi koga prizadeli, ranili ali da bi nam besede zbežale iz ust na impulziven, ne zavedajoč se način. V primeru, da smo dovolj budni, pozorni in samokritični, bomo zaznali, da se nam nekaj podobnega ravno v teh dneh zlahka dogaja.
Beseda je sposobnost, ki nas združuje z Arhangeli ali Nadangeli, ki so Duhovi Narodov, obenem pa tudi Bitja ali Zavesti, ki so Narodom Darovala jezik kot sposobnost govora, ubeseditve. Današnji Nadangeli so na Antičnem Soncu (druga stopnja našega sončnega sistema) živeli človeško življenje.
Prejšnji Teden smo bili s fizično-snovnim telesom vezani na Arhaje oziroma Duhove Časa, ki so nas v prvem Tednu Adventa prepustili samemu sebi. Ta teden pa bomo zapuščeni od NADANGELOV, zato bodo moči besede in govora kaj lahko postale bolj razpršene ali manj povezane s tistim, kar je govor Naroda.
Vsak je svoboden v izražanju z ali skozi besedo in obenem tudi avtonomen v tej veliki možnosti govora, ki jo imamo. O tem nas opominjajo tudi prve povedi svetopisemskega Uvoda v Janezov Evangelij:
»Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu.« (Jn 1,1-2)
V mislih imam besedo ustvarjanja. Ali z mislimi oziroma besedami ne ustvarja tudi človek? Beseda ima neizmerno moč, z njo lahko ustvarjamo svetove ali pa jih uničujemo. Vsi vemo, koliko ran lahko z besedami povzročamo ali pa ljubeče sprejemamo in dajemo.
Beseda je povezana tako z ognjem kot tudi z vodo. Ogenj nosi v sebi moč, ki izvira iz velikega planeta Marsa, s katerega delujejo moči volje, hotenja. Ni naključje, da Marsove sile delujejo v grlu v glasilkah. Obenem pa Mars zaobjema tudi tok (vezanost na tekoče agregatno stanje), ki se dviguje od spodaj navzgor, začenši od srca. Vsak zvok ima tudi značilnost elementa voda, zato je tudi v tem primeru priporočljivo gojiti moči zmernosti oziroma poiskati pravo mero med tokom ognja in tokom vode na način, da beseda ne bo preveč ognjevita, impulzivna ali v pretiranih močeh fantazije, kar bi izražalo delovanje Luciferskih sil.
Beseda pa lahko postaja tudi pretirano hladna, medla, vodéna. To bi pomenilo, da je postala plen Ahrimanskih sil. Beseda mora najti ravnovesje med sunkovitim potiskom ognjenih toplotnih sil in obenem pravega zvoka, ki je mil, mehak, povezujoč, zvoka, ki združuje, ki je ljubeč in obenem nosilec ženskih sil. To je tisto, za kar smo poklicani v drugem Adventnem Tednu. Bodimo pozorni tudi na naše navade, da le-te ne bi nepričakovano in nenadoma prevzele premoč v obliki slabe kontrole in upravljanja z našim načinom obnašanja ter pridobivanja ravnovesja nad besedo, govorjenjem.
Dovolite, da vas spomnim, da je etersko telo nosilec mnogih aspektov, ki so vezani na našo karmo, na našo usodo in da je ravno zato še kako pomembno, da se naučimo gibati, premikati po poti ODPUŠČANJA.
Odpuščanje je zatorej bistveni in nepogrešljiv element uravnovešanja naše usode in usmerjanja na pravi, dober, jasen, umirjen, mehak način k Močem ali Zavestim, ki delujejo izza Božiča.
Tretji Teden Adventa
Prispeli smo do tretjega Adventnega Tedna, ko bo na preizkušnji naša DUŠA.
Duševno telo nam je bilo darovano v tretji planetni inkarnaciji, ki jo imenujemo Antična Luna. Po Antičnem Saturnu, kjer se je porodila kal fizičnega, takrat še Nesnovnega Telesa in Antičnem Soncu, ko se je fizično-Nesnovnemu Telesu pridružilo še etersko telo oziroma telo vitalnih moči, smo na tretji stopnici ali inkarnaciji imenovani Antična Luna, pridobili še duševno telo.
Fizično-snovno telo nas povezuje z mineralnim svetom, etersko telo z rastlinskim svetom, duševni svet pa si delimo ali imamo skupno z živalskim svetom. Astralni ali duševni, tudi živalski svet omogoča bivanje Zavesti občutkov, čustev, čutnosti, skozi katere lahko občutimo veselje, simpatijo, antipatijo, radost ali bolečino.
Astralno telo je duhovna substanca. Astral izvira iz astrov=astri, ki so Nebesna fiksna in gibajoča se telesa, katerih Moči ali Zavesti gradijo in oblikujejo našo dušo.
Poznamo tri sposobnosti ali pole duše v nas kot celoti: misliti (živčno-čutni pol glave in pet organov čuta), čutiti (srce in pljuča) kot pol ritma, povezovanja, prelivanja, ki živi in deluje v prsni votlini ter pol volje ali dejanj, ki domuje v prebavno-presnovnem delu telesa, tudi v močeh gibanja, premikanja skozi okončine.
V Tretjem Tednu bo na udaru naše svobodno RAZMIŠLJANJE.
Izvedeli smo, da je Dar razmišljanja ali mišljenja tretje Darovanje Kristusa, ki se je izpeljalo pred približno trideset tisoč leti. Vse do danes smo kot človek, človeštvo postopoma razvili samodejno mišljenje. To avtonomno razmišljanje pa je v današnjem času omogočilo premoč egoizma, pretiravanje, že kar izrabljanje, izkoriščanje sposobnosti razmišljanja, tudi zato, da bi si zagotovili osebne ali duševne zabave in užitke. Posledica tega je, da se je naše mišljenje vsaj delno oddvojilo od Vesoljne Misli, Mišljenja.
Mišljenje človeka, ki je preveč prežeto s čutnimi zaznavami, nas lahko privede vse do razdružitve, izgube povezave in sozvočja, tako s srcem kot tudi z močmi volje. V praznem prostoru srca si zatorej lahko poišče dom strah, namesto da bi ga napolnila ljubezen, v močeh volje pa se lahko razvijejo sile fanatizma, včasih tudi nasilja. Ne pozabimo, misliti je sposobnost duše, ki je še najbližje ali v neposrednem sorodstvu z Duhom kot Zavestjo.
V tem tednu bo zato še najbolj pomembno, da ravnokar povedano prepoznamo in postanemo gospodarji naših misli na način, da mislimo Božje Misli, da razmišljamo kot misli Bog. To pomeni, da prejmemo čisto misel, idejo, osvobojeno organov čuta in preteklih razmišljanj nas ter soljudi, ki so vezana predvsem na fizično-snovne zakonitosti in življenje, ki nas obkroža ter pogojuje.
Le razmišljanje na notranjo pobudo, ki izvira iz nas samih kot Duha in njegovih zakonitosti, sposobnosti je svobodna misel. Takšna misel je sposobna zajemati iz moralnih Idej, ki se spuščajo k nam iz Vesolja, skozi katere lahko mi kot Duh ali Zavest moralno vodimo, usmerjamo naša čutenja in delovanja oz. dejanja.
Le v mislih, mišljenju smo lahko svobodni, v občutkih in delovanju pa smo zlahka izpostavljeni in podrejeni delovanju drugih duhovnih Bitij. Kakorkoli že, skozi zorenje svobodnega mišljenja je mogoče usmerjati naša čutenja in delovanja v smeri ljubezni.
Kakovost ali lastnost, ki naj bi jo razvili v tem tednu je TRDNOST.
Po pravičnosti in zmernosti smo prišli do notranje trdnosti oziroma poguma, ki pomeni dejanje, delovanje srca (coraggio=cor agir). V teh dneh nas začasno zapušča tudi naš ANGEL VARUH, tako kot so nas v prejšnjih dveh tednih zapustili Arhaji kot Duhovna Bitja Časa in Nadangeli ali Duhovna Bitja Narodov.
V tem tednu se bo kot ravnokar povedano, odmaknil tudi Angel, Angel Varuh, ki aktivno deluje v našem astralnem telesu in v njem varuje našo karmo. Medtem ko se od nas odmakne Angel, se na nek način počutimo manj vezane na moči karme, smo pa zato bolj izpostavljeni silam Temé. Namreč, proces razvezanja oziroma neharmonične ločitve treh sposobnosti duše (misliti, čutiti in delovati), nam lahko omogoči občutenje moči tesnobe, še posebno v primeru, da naše tri sposobnosti duše niso sposobne medsebojnega komuniciranja, harmoniziranja kot pridobivanja in vzdrževanja ravnovesja.
Poklicani smo, da na notranjo pobudo in čuječe živimo v močeh poguma, ki v srcu združujejo sile volje in misli zato, da bomo zmogli pridobiti in tudi živeti v ravnovesju s tremi sposobnostmi duše.
V primeru, da so nam takšna razmišljanja, poznavanja težka in tuja, poizkusimo razumeti, zakaj mnogokrat razmišljamo o določeni stvari, procesu, storimo pa nekaj povsem drugega. Čutimo, da bi lahko napravili nekaj dobrega, a tega ne zmoremo ozavestiti, kaj šele popeljati k uresničitvi.
Rojstvo Jezusa v nas, ki se bo lahko kmalu izpeljalo, poziva, že kar zahteva stanje harmonije treh sposobnosti duše in njihov skupni dialog zato, da bomo postali še v večji meri zaupanja vredni Izvoru in sočloveku.
Dovolite, da povzamem in vas spomnim na potrebo po razvoju moči poguma in čistih, pravih misli, razmišljanja. Pri tem nam je lahko v pomoč dovolj navzoče ali meditativno branje Uvoda v Janezov Evangelij ali vsebine Filozofija Svobode, avtorja Rudolfa Steinerja kot idejnega očeta Antropozofije. Enako velja za vso Znanost o Duhu, ki je bila namenjena osvobajanju misli, razmišljanj oziroma misli, ki misli o sami sebi – ČISTA MISEL.
Četrti Teden Adventa
Pozdravljeni, prispeli smo do zadnje, četrte nedelje Adventa. V polnem pričakovanju Božiča se soočamo z zadnjim preizkusom. Po preizkusih fizično-snovnega, eterskega in astralnega ali duševnega telesa je sedaj na vrsti preizkus JAZA.
Zapuščeni od Arhajev, Nadangelov in Angelov je sedaj čas, da nas delno zapusti tudi NAŠ JAZ ali DUH. To je tudi preizkus OSAMLJENOSTI. Lahko se zgodi, da bomo imeli občutek, kot da smo ostali brez prave orientacije, da smo izgubili spomin, občutili moči tesnobe, zmedenosti, strahu. Pa vendar, ne smemo pozabiti, da beseda osamljenost pomeni »vse v Soncu (solitudine = tutto nel Sole)«.
V primeru, da se ne prepustimo izgubljenosti kot osamljenosti, lahko stopimo v stik z duhovnim Soncem oziroma Nadjazom ali Višjim Jazom. To je skrivnost Božiča. Vsaka preizkušnja zahteva od duše nekaj bolečine, lahko pa se pojavi tudi občutek pomanjkanja varnosti in strah pred izgubo samega sebe.
Vse to je potrebno, da se v duši rodi nekaj novega z namenom, da se v našem ali v nas kot Jazu rodi narava Nadjaza. Nadjaz ima usmerjen pogled na celotno človeštvo in ne le name kot posameznika.
Z Božičem se zmanjšajo moči našega egoizma in okrepi sposobnost skrbeti za katerokoli živo bitje ter celotno Zemljo. Posebna skrb pa je posvečena vsem, ki trpijo, ne le sočloveku, temveč tudi ostalim svetovom Narave. To je cilj našega Nadjaza in k temu smo poklicani. Iz Božiča v Božič se razpira individualna Zavest z namenom, da bo nekoč postala Univerzalna Zavest.
Stara tradicija pripoveduje, da noč pred Božičem Bog govori z živalmi. Vpraša jih, če je človek za njih poskrbel. Ravno zaradi tega so imeli nekoč kmetje navado urediti hleve in zavetišča za živali ter poskrbeti, da živalim ni primanjkovalo hrane in vode.
Dejstvo, da se na predvečer Božiča Bog pozanima, če je bilo za živali poskrbljeno, govori o tem, da Boga zanima, če je bilo poskrbljeno tudi za človeške duše. Spomnimo se, da žival predstavlja našo dušo, da si z živalmi delimo ali imamo skupno dušo (duša = anima, animale = žival).
V terminologiji Duhovne znanosti-Antropozofije Bog predstavlja Varuha Praga, ki nam bo omogočil vstop v Višje Svetove le v primeru, če bo duša za nekaj podobnega resnično pripravljena, v primeru, da bomo zmogli, se potrudili in preoblikovali, prevzgojili ali premostili naše moči Senc, našo preteklo karmo. V nasprotnem primeru nam bo to preloženo na naslednje leto ali celo v naslednje življenje. Natanova Duša je najčistejša duša Jezusa, h kateri naj bi se usmerili skozi delo na sebi. Duša je bitje, ki jo je potrebno prevzgajati, da bo nekoč postala čista kot Jezusova Duša, ki je nepokvarjena in katere del smo bili vsi pred Padcem, povzročenim od moči Luciferja.
Za Božič se bo zatorej rodil Jezus v nas kot Natanova Duša. Medtem, ko se v 13. Svetih Nočeh, od Božiča do Svetih treh Kraljev odvija pot od Jezusa do Kristusa, se v nas rojeva Kristusova Zavest. Šestega januarja se praznuje Krst na reki Jordan kot spust Bitja Kristusa v Jezusa. Jezus je človek, je tudi človeška duša, ki je dosegla popolnost. Lahko ga okarakteriziramo kot sina človeka, medtem ko je Bitje Kristus Božji Sin, ki se je utelesil v človeka Jezusa. Ta Vesoljna Skrivnost najde prostor v nas vsako leto med Božičem in Svetimi Tremi Kralji. Namreč, Jezus sprejme vase Kristusa, naša duša pa lahko sprejme Duha oziroma Nadjaz ali Višji Jaz.
V primeru, da smo pripravljeni, potem tega Velikega Dogodka ne moremo praznovati na materialistično-potrošniški način, v katerega so nas na žalost stoletja vodile sile Senc. Božič naj bi praznovali z veliko mero spoštovanja in predanosti.
Moči, ki delujejo izza zadnjega-četrtega tedna Adventa, odpirajo vsa vrata naše duše z namenom, da bi se le-ta združila z Duhom. Da se lahko duša in Duh zlijeta v eno, mora biti duša resnično bistra, čista kot pravi Kelih, saj bo le na tak način lahko vase sprejela Duhovno Svetlobo Sonca.
Vse to pospremimo v tišini in s predanostjo.
Kvaliteta, ki jo je potrebno razviti v tem tednu je MODROST.
Modrost je moč Luči poznavanj, ki je združena s toplino Srca. Je tudi sposobnost, ki nam v vsakem trenutku omogoča prepoznati, katero dejanje je v trenutni situaciji najboljše, je sposobnost premoščanja pogojevanj, tudi prostorsko-časovnih omejitev zato, da bomo zmogli vstopiti na Višjo raven odnosa z lastnim mišljenjem, z lastnim čutenjem in lastno voljo. Skozi pridobljene moči Modrosti nas ne bo strah osamljenosti, saj bomo pripravljeni na mistično srečanje z Jezusom in kasneje še s Kristusom.
Dovolite, da vas spomnim, da je v času 13. Svetih Noči na Zemlji zelo intenzivna prisotnost Zavesti Kristusa, ki jo vsak izmed nas lahko izkusi.
Pomembno je zaspati z mislijo na to srečanje in se skozi meditacijo poglobiti v pomen vsake Svete Noči, opazovati in zapisati sanje ter plemenite namere, ki naj bi jih zjutraj prepoznali, v teku dneva pa tudi izpeljali.
Avtorica Loretta Martello prevoda ni preverila, zato obstaja možnost napak.
Vir: https://www.lorettamartello.it/category/video/
[i] Antropozofija je pot spoznanja, ki bi želela popeljati duhovni element, ki je v človeku do duhovnega elementa, ki je v Vesolju (Rudolf Steiner).
Anthropos pomeni človek, sophia pa modrost, kar pomeni, da se Antropozofija ukvarja s spoznavanjem človeka. Glede na to, da je Duh tisti, ki človeku omogoča pridobivanje znanja in poznavanj, se Antropozofija imenuje tudi Duhovna Znanost. Imenuje se Znanost, saj vse navedbe, ki jih Rudolf Steiner podaja o Duhovnih Svetovih in o delovanju Duha, sledijo intuitivnemu miselnemu procesu, ki se odvija na izjemno logičen in dosleden način, procesu, v katerem ni praznih prostorov ali protislovij, saj vse poteka po natančno določenem vrstnem redu, ki je lahko dober, lep, resničen samo za tiste, ki jih navdihujeta pristen raziskovalni Duh in Resnica.
