Posvečenstvo ali Iniciacija Lazarja

Pozdravljeni! V času med prevajanjem Enzovega tretjega dela poročanja z naslovom Nebeški in zemeljski pokazatelji našega obdobja v odnosu z Janezovim Razodetjem, smo se odločili, da zapolnimo časovno vrzel pri pošiljanju novic z izredno pomembno in zanimivo vsebino, ki zajema tudi prevod predavanja Maria Iannarellia z naslovom Fantoma (Fizično-nesnovno, Neizigrano ali Svetlobno Telo). Vsebina bo, kot nam že sam naslov nakazuje, začinjena z malokomu poznanimi pomisleki glede New Age duhovnosti. Le-ta se udejanja tudi v obliki komercialnih tokov duhovnosti in njihovega delovanja na človeka kot celoto, ki so mnogokrat le stranpoti, morebiti celo mnogo daljše poti vračanja v naš pravi Dom – Očetovo Hišo. Po koncu Kalijuge, obdobja velike aktivnosti temačnih sil, tudi in predvsem vojn (ki se je oziroma bi se po antropozofskem pogledu moralo zaključiti leta 1899), naj bi v tokratnem obdobju prepoznali, sprejeli in tudi dovolj predano, odgovorno, svobodno v ljubezni zaživeli Očetov pravi Namen, Idejo ali Projekt in v sebi opolnomočili bitje Človek–prinašalec ljubezni in svobode. Pa vendar, glede na to, da si razdiralne sile prizadevajo ustvarjati vsestransko uničujoče izredne razmere in nam na ta način odvzeti ali odkupiti dušo ter omejevati razpiranje kolektivne zavesti, se moramo resnično naučiti prepoznati in razumeti, katere moči ali bitja v nas vstopajo, ne le skozi snovno prehranjevanje, nesnovno hranjenje, skozi misli, besede, čustva, čutenja, dejanja, terapije uradne in obravnave komplementarne ter duhovno-ezoterične medicine, temveč tudi skozi Iniciacije ali Posvečenstva oziroma Posvetitve.                         Dovolite, da povzamemo sporočilo Rudolfa Steinerja: »V primeru, da najpozneje do leta 2050 (že tako in tako krepko zamujamo) ne bomo zmogli izstopiti iz enodimenzionalne fizično-snovne logike priznane znanosti in preklopiti, vstopiti v svobodno razmišljanje nas kot bistva duha – delčka Vsemogočnega ter vzgojiti rastline, ki nas bodo zmogle vsestransko plemenititi in povezati z Izvorno Matrico, potem se lahko zgodi, da se bo Projekt-Človek, v katerem naj bi se razvijal Človek kot bitje-nosilec ljubezni in svobode, celo predčasno zaključil.« Velika, največja odgovornost, usmerjena proti Stvarnikovi Volji v obliki goljufij ali izigravanj in opustitev nalog kot poslanstev, ki jih nismo želeli, zmogli ali celo hoteli uresničiti, mar ne? Res je, povsem smo se potopili v snovnost, v procese Narave (fizično-snovno, etersko in duševno telo), v egovski um, si dovolili pozabiti na svet Duha, na to, da smo kot duh Božanstvo, in sicer neminljivo večno bistvo življenja, si ga celo dovolili oslabiti, odvzeti in novonastalo praznino v duhu polniti z entitetami Temé. Brez nas kot Religije Bogov in naših dveh atributov (svobode ter ljubezni) tudi Angelski, Nadangelski,… svetovi ali Zavesti ne bodo zmogli napredovati in dovršeno služiti Očetovi Ideji. Popravnih izpitov ne bo ali bole-teh zelo malo. Pa vendar, vztrajno in pogumno s popolnim prepričanjem, da nam je vse, kar se dogaja, prinešeno, ponujeno ali celo darovano z največjimi Močmi Očetove Ljubezni kot spodbuda, celo potisk, klic k prebujanju, spremembi, k popolnejšemu in hitrejšemu razpiranju zavesti. Zaradi lažjega sledenja, razumevanja in povezovanja obeh vsebin, Mariovega in našega razmišljanja, načina podajanja snovi, smo se odločili, da prevod Mariovega predavanja in naš komentar ločimo z dvema različnima pisavama, in sicer s poševno in običajno pisavo. Tako občutljivo tematiko, o kateri bo tokrat tekla beseda, je skorajda nemogoče obravnavati na nekaj straneh, a vseeno upamo in verjamemo, da se vam bo uspelo, da vam bo dovoljeno prebiti se do samega zaključka našega poročanja. Glede na tokratni najpomembnejši, najodgovornejši in neponovljiv trenutek človeške zgodovine, ne bo najbolj modro, da se izognemo soočenju z vsaj dvema pogledoma ali pristopoma Posvečevanja, Krščevanja ali Iniciranja. Morda celo odkrijemo, da ne hodimo po dovolj varni in odgovorni poti. Ne pozabimo, da tudi trije »generali« Podnarave, Temé ali Antikrista obiskujejo Cerkev, znajo moliti oziroma zvito pridigati sebi v prid in drug drugemu odpirati vrata. Zatorej, budno in navzoče, saj lahko s fotelja kot cone udobja, morda le navidezne varnosti, tudi po večletnem delu, izkušnjah in uspehih, kadarkoli vstanemo ter odpremo novo stran učenja življenja, iskanja Izvora in delovanja.  Marec, 2023, prevedel in dopolnil Franc Božjak                                 VELIKO POSVEČENSTVO ALI INICIACIJA LAZARJA v primerjavi z nekaterimi novodobnimi Posvečenstvi   Beseda Iniciacija pomeni vračanje v Izvor (all`Inizio) predvsem skozi delo na sebi kot razpiranje zavesti in ne le zaradi samega procesa Iniciranja, Posvetitve ali Krščevanja. Pravi Posvečenec naj bi razvil vsaj prvo višjo - Imaginativno zavest. Vstop v Duhovni svet Božjega pa nepripravljenim preprečuje in varuje Čuvar prve ali male Ločnice. O tem kaj več v enem izmed prihodnih poročanj. Iniciacija lahko pomeni tudi proces ozdravitve oziroma sestavljanja, uravnovešanja zaradi individualnega in kolektivnega Padca. In, kdo je pravi zdravitelj, če ne ravno On - Bitje Kristus, ki nam omogoča, dovoljuje ozdravitev od Padca kot odmika od harmonije, Enosti. Mi kot duh ali Jaz, moramo pričeti delovati v sebi-celoti, kot nam je bilo pokazano, pričevano skozi Zavest Kristusa v Jezusu. Ne jaz, temveč Kristus v meni. Za lažje razumevanje nadaljevanja, si najprej preberimo sredinski odlomek poročanja Maria, ki razkriva skrivnost največje in najpomembnejše Posvetitve v celotni zgodovini človeštva.

Bolj kot smo se približevali prihodu Bitja ali Zavesti Kristusa ter Njegove utelesitve v Jezusa in bolj kot je naše fizično-snovno telo postajalo gosto, manj smo lahko zaupali oziroma bolj smo morali biti previdni glede prejemanja Posvečenstev, ki smo jih izvajali v obdobju pred Kristusom. Namreč, v nasprotnem primeru bi velika večina bodočih Posvečencev lahko celo umrla. Zadnji, ki je to zmogel povsem preseči ali tisti, na katerem je bila s strani takratne duhovščine neuspešno izpeljana že preživeta antična Iniciacija, se je imenoval Lazar. Ne pozabimo, Lazar je bil prvi človek, ki je, zahvaljujoč delovanju Kristusa v sebi, prvič v zgodovini človeštva hote ali na svojo notranjo pobudo zmogel v sebi ločiti etersko in fizično-snovno telo (začasen, le trenuten in ne popoln odmik eterske od fizično-snovne ravni bivanja). Lazar umre, pa vendar to ni bila smrt, kot so smrti, ki smo jih poznali do tedaj. Etersko telo se je od fizično-snovnega telesa resda ločilo, toda ne povsem. V trenutku ponovnega spusta Kristusa v Lazarja, tokrat zaradi same Posvetitve ali Krsta v obliki Obuditve, sta Lazar kot duh in Kristus kot središčno Bitje-Makrokozmična Zavest Presvete Trojice združila fizično-snovno in etersko dimenzijo bivanja. Skozi ravnokar na kratko opisan proces Posvetitve, se je na Zemlji aktiviral proces, ki se je pred tem odvijal le v Duhovnem svetu.

A vrniti se moramo na sam začetek Mariovega poročanja o največji in najpomembnejši Posvetitvi sina človekovega – Lazarja od Sina Božjega – Kristusa.

Katero bolezen je imel Lazar, ki je pozneje postal Lazar – Janez ali Janez Evangelist? Imel je neharmonijo, o kateri pravi Kristus: »To ni bolezen, ki nas popelje v smrt, temveč v Življenje, je bolezen za Življenje.« Bitje Kristus v Jezusu je malce počakal in se šele čez dan ali dva napotil v Betanijo, kamor je prispel četrti dan (četrti dan »preminulega« Lazarja). Lazarjeva sestra Marija mu prihiti naproti in reče: »Učitelj, na žalost si prispel pozno, Lazar je že v četrtem dnevu odhoda in njegovo telo že zaudarja.« Kristus ji odvrne: »Ali ti nisem že pojasnil, da góji in ohranjaj vero! Jaz sem Življenje, ni pomembno, če se odvija že četrti dan Lazarjevega odhoda. Jaz sem Življenje, Jaz Sem Izvir Življenja.« Zakaj je pisano četrti dan? Zato, ker ni mogoče, da bi etersko telo zmoglo vstopiti, se vrniti v fizično-snovno telo po pretečenih treh dneh in osmih urah odmika eterske, poleg tega pa še duševne in duhovne ravni bivanja. Naj vas spomnim, da je čas treh dni in osmih ur čas Iniciacije, na primer od grižljaja, ki sta ga Jezus-sin človeka in v njem Kristus-Sin Boga dala Judežu v usta ob 19 uri na Veliki četrtek med Zadnjo Večerjo, pa vse do tretje ure zjutraj na Veliki ponedeljek. Namreč, v takšno fizično-snovno telo, takrat že truplo (cadavere ® kadaverin kot produkt razpadanja, oksidacije in fermentacije telesnih beljakovin, maščob in sladkorjev kot ogljikovih hidratov), etersko telo sedmih življenjskih procesov ne bo zmoglo več vstopiti, ga prežeti in se skozi organizacijo duše in duha ponastaviti, organizirati ter dovršeno voditi ravnokar omenjene procese. Najbolje, da življenjske procese kar naštejem: razmnoževanje, rast, vzdrževanje življenja, delitev celic, hranjenje, proizvodnja toplote in dihanje. V vseh oblikah »smrti« in Prebujenju, Obuditvi, ki le izgledajo podobne ali enake Jezusovemu Vstajenju, se etersko telo povrne in ponovno organizira, a le v času pred tremi dnevi in osmimi urami po njegovem odmiku. Dejstvo, da je Lazarjeva sestra Marija v evangelijski priliki natančno ovrednotila čas trajanja fizično-snovne smrti in sporočila Jezusu Kristusu, da je že četrti dan in da mrtvo telo brata že zaudarja, pomeni, da je proces razpadanja iz ostalih mehkejših tkiv vstopil že v kosti (proces hematopoeze = nastajanje rdečih krvnih telesc, skozi katerega element ali mineral železo se utelešamo mi kot duh-del Božjega). Za veliko večino bi to pomenilo, da je bilo Lazarjevo telo mrtvo in da bolj mrtvo ne bi moglo biti. V takšnih primerih resnično ne moremo ničesar več storiti. Jezus Kristus zato Mariji pojasnjuje: »Ali ti nisem naročil, da gojiš moči vere? Vedi, v primeru, da ne boš dovolj močna v veri, še več, v popolnem prepričanju…, ne bom zmogel ničesar storiti. Enako, glede popolnega zaupanja velja tudi za tvojo in Lazarjevo sestro Marto, ki je trenutno v hiši, v vašem skupnem domu.« Potrebno je bilo, da se v krvi družine (klan, priimek kot skupinski duh) zgodi nekaj, kar bo omogočilo Kristusovi Moči, da bo skozi kri omenjene družine zmogla povsem vplivati na Lazarjevo fizično-snovno raven življenja ali bivanja. Res je, zaenkrat le jecljamo, veliko tega se bomo morali še naučiti. Vsekakor pa besedi četrti dan v Evangelijih nista po naključju omenjeni. Ne obstajajo niti Svetniki, ki bi, ali so nekaj podobnega zmogli. V četrtem dnevu, točneje po treh dneh in osmih urah od zadnjega izdiha duše, odmika duha in odtekanja, kot popolne razpustitve eterskih sil v prosti eter, obuditev sina človeka ni več mogoča, razen…. Razen Kristusove Volje kot Vsemogočnosti, ki zapove obuditev ali nekakšno malo Vstajenje. Ponovno se vprašajmo: »Katera je ali kako bi lahko poimenovali bolezen Lazarja, ki se ni zaključila v fizično-snovni smrti, saj je bila proces za Življenje oziroma sposobnost, ki nam jo je Kristus omogočil živeti, začenši s človeškim bitjem po imenu Lazar?« Govorim o Iniciaciji, ki jo bomo mi kot duh ali Jaz nekoč vsi sposobni doživeti in živeti skupaj z našo/svojo dušo tu na Zemlji in ne več v duševnih in pozneje tudi v duhovnih svetovih, kot smo jo prejemali, doživljali v času pred Kristusovim Prihodom v templjih, svetiščih skozi posebne rituale svečenikov, tudi skozi halucinogene substance. Kot že omenjeno, vse antične Iniciacije do Lazarjeve, ki je postal Kristusov Iniciranec ali Posvečenec-učenec, ki ga je On – Logos vseh Logosov, On kot Pot, Resnica in Življenje ljubil, so se od tistega velikega dogodka dalje morale zaključiti. Izraz Kristusov Posvečenec = Učenec, ki ga je Kristus ljubil, je tehničen, še posebno pa ezoteričen izraz misterija, katerega globlji pomen je – Učenec, ki je bil Posvečen ali Iniciran ali Krščen od Učitelja.

Zdaj že lahko sklepamo, zakaj so se kmalu po ravnokar opisanem dogodku, farizeji kot pismouki in takratni duhovniki odločili, da Jezusa ubijejo. Usmrtili naj bi ga povsem verjetno zaradi večplastne računice, saj jih je Jezus Kristus dobesedno degradiral (»razvrednotil«, »osmešil« in »ponižal«). Presegel je namreč njihovo neuspelo in preživeto delovanje kot Iniciacijo, ki so jo izvajali skozi ne dovolj razprto zavest, morebiti tudi skozi pomanjkljive moči vere, predanosti, ljubezni in hvaležnosti. Pokazal nam je pravo Pot in Moči, ki pa jih skozi nekdanje ali predhodne Iniciacije nismo zmogli več pridobiti in uporabiti. Naš kolektivni Padec je bil tako obsežen, globok, vsestranski, da Moči Logosa–Jezusa (naš Sončni sistem) niso bile več dovolj za našo vrnitev na pravo začrtano Pot Življenja in Resnice. Na Jordanu se je zatorej v Jezusa moral spustiti Sin Očetov – Kristus ali Logos vseh Logosov kot upravljalec vseh Logosov oz. vseh Sončnih sistemov v celotnem Vesolju. Kar je bilo nekoč, tudi v primeru Iniciacije dobro, danes v veliki večini primerov temu ni več tako. Slabo je dobro, v nepravem času in prostoru, že preživeto ter s pomanjkljivimi močmi zavesti. Kaj lahko je slabo ali manj dobro tudi v primeru, če se današnjega človeka ne upošteva kot nosilca duha, delčka Vsemogočnega. Slabo, tudi in še posebno v primerih, ko tehnike diagnosticiranja in obravnave kot delovanja mnogoterih metod, prijemov uradne, komplementarne in ezoterične medicine nismo prilagodili današnjemu človeku–nosilcu duha, temveč le ali predvsem fizično-snovnemu, eterskemu in/ali duševnemu telesu kot dimenziji bivanja. Kdo je pravi zdravnik in zdravilo v nas kot celoti in celotnem Vesolju, ne le v našem Sončnem sistemu, če ne ravno Bitje ali Zavest Kristus, ki ga ne moremo enačiti z Rimsko-Katoliško Cerkvijo, kaj šele s Krislamom (poizkus združitve verstev v eno vero) in ostalim, kar je z mnogim poznano agendo ter vsem, kar se v ozadju le-te pelje, tke, pripravlja, hoče sprovajati, še kako povezano. Ponovimo še enkrat: »Kar je bilo nekoč in nekje pravo, resnično in dobro, danes to povsem verjetno in v večini primerov ni več«. Že res, da so bile za nekatere zelo visoke Divinacije ali Božanstva (Višnu v Antični Indiji, Auramazdau v Antični Perziji, Oziris v Antičnem Egiptu in Apolon v Grško-Rimski civilizaciji, kot preteklem Vodniku človeštva) v resnici le drugačna poimenovanja istega Bitja, ki ga danes, v tokratni Anglosaški civilizaciji poznamo kot Kristusa. To pa še zdaleč ne pomeni, da bi mnogotere Zavesti, tudi Reiki oziroma Mojstri in Vodniki, ki delujejo izza nekaterih New Age smeri kot novodobnih duhovnosti, danes, v tako zahtevnem obdobju človeške zgodovine, zmogli vsaj delno nadomestiti Moči, Pomoči, Milosti in Pravičnosti, ki nam jih prinaša Zavest Kristusa. Še posebno danes, ko smo do vratu v »blatu« soočanja tudi s tretjo Silo ali bitji oz. Zavestmi Antikrista, ki jih je Rudolf Steiner poimenoval Asure. Le kdo, če ne ravno oni kot Zavesti, naj bi bili povezani tudi in predvsem z elektromagnetizacijo Zemlje in človeštva, s transhumanizmom in nanotehnologijo, genskim inženiringom, digitalizacijo, z odkupom duše, odvzemom duha človeškega in popolnim uničenjem Projekta-Človek. Luciferja (Angelska Zavest) in Satana (Nadangelska Zavest) ter njuno delovanje vsaj delno že poznamo, kar pa ne moremo trditi za delovanje in zaščito pred Asurami (Zavesti Arhajev). Tudi v tokratnih novicah bodo tri Zavesti Antikrista večkrat omenjene. Kaj več o njihovem delovanju si lahko preberete v našem poročanju februarja 2021, z naslovom Ljudje brez Jaza. Ali so mnogi Mojstri in Vodniki kot Bitja ali Zavesti, česar seveda ne moremo trditi za vse, resnično Kristusova vojska, so Ga le-ti v veliki večini prepoznali, sprejeli in, ali smo povsem prepričani, da tudi udejanjajo Njegovo Voljo, Voljo Očeta, ki si je Projekt-Človek zamislil, ga skozi Sina in mnoge duhovne Hierarhije uresničil, materializiral, skozi Svetega Duha pa tudi Posvetil in se vanj naselil? Ne pozabimo, da smo kot duh del Božjega, da v Duhu vse izvira in se vanj vrača. Ali potemtakem resnično potrebujemo mnogotere smeri novodobne duhovnosti in njihove Mojstre, Vodnike, inštruktorje z ne povsem poznanimi kompetencami? Obstaja tudi možnost, da te Zavesti ali vsaj nekatere izmed njih niso bili pokristjanjene oziroma od Njega opolnomočene in potemtakem dolgoročno morebiti ne delujejo za naše dobro; podobno se to lahko izraža v svetu politike, znanosti in procesih formiranja, vodenja institucij,…. Kar je zgoraj, živi tudi spodaj, kar je zunaj nas, deluje tudi v naši notranjosti in obratno, bi lahko rekli tudi za padle Zavesti ali vojsko Antikrista. Tudi vsi Angeli niso prepoznali Kristusa, zato bo nekaterim to potrebno še pojasniti. Z našimi neplemenitimi mislimi, čutenji in dejanji smo uspeli prenesti neharmonijo celo vse do Duhovnih bitij Harmonije – Kerubov. Enako ne bo vedno najbolj modro početje prositi za pomoč Svetnike ali Angele. Svetnikom je bilo namenjeno ali dodeljeno opravljati le dve nalogi ali poslanstvi. Kaj porečete, so v teh dveh nalogah zajete tudi tvoje, moje potrebe, želje v obliki prošenj? Angelov in Nadangelov, na katere se lahko obračamo s prošnjami in zahvalami, je skupaj 72. Glede na to, da ima leto 365 dni, bi zatorej vsak izmed njih lahko bil človeštvu na razpolago le pet dni v letu. Morda je tako razmišljanje malce neobičajno in pretirano, pa vendar. Nekateri izmed nas bomo morali svojemu Angelu pojasniti tudi namen, Idejo Projekta-Človek. Tudi to je mogoče, vsaj tako nam je nekoč zaupal Enzo Nastati. Brez skrbi, v primeru, da prošnjo za pomoč naslovimo na naš Izvor, bodo že vedeli, koga nam bodo v posameznih primerih namenili.

Kaj menite, se je v Jezusa nekoč spustil, utelesil sam Kristus kot Pot, Resnica in Življenje zato, da bi ščitil in nas navdihoval k preživetim Iniciacijam, tradicijam, močem, značilnostim povsem drugačnega človeka oziroma bitja, ki je živelo v obdobjih pred Njegovim prihodom ali spustom? Danes in v prihodnosti naj bi izvajali prenovo procesov zedinjenja duha človeka z Božjim Duhom, vendar ne na način prekopavanja ali ozelenitve, pomlajevanja vsega, kar je bilo že davno tega preživeto, preseženo. Res je, antične tradicije, kot so tudi tantra, kundalini,… joga in delo s čakrami, je, ali le izgleda, fascinantno, navdušujoče in vsaj snovno - telesno ter etersko blagodejno. Pa vendar se v omenjenih procesih kaj lahko pojavlja problem nekakšne regresije v smislu vračanja k vrtenju čaker v smeri, v kateri so se vrtele nekoč, pred prihodom Kristusa, kar zlahka preprečuje evolucijo kot razpiranje zavesti. Ravnokar omenjene tehnike izvajanja vaj vabijo ali priklicujejo k psihofizični naravi antičnega človeka, ki pa je danes povsem spremenjena. O vsem tem je pisal in govoril Steinerjev učenec Massimo Scaligero v svoji knjigi z naslovom Od joge do Rožnih križarjev (Dallo yoga ai Rosacroce), pri katerem sva se Antropozofije učila skupaj s Pierom Cammerinesijem. Massimo je proučeval, izkusil in vstopal v poznavanja mnogoterih antičnih, tudi in predvsem orientalskih tradicij dela na sebi, dokler ni skozi Steinerja odkril tehnike, ki se ukvarja z vajo razmišljanja kot povsem novega sveta, ki nam ga odpira Bitje Kristus. Massimo je imel v mislih moči volje, ki vstopajo v svobodno razmišljanje, ki ga pridobimo z vajo Koncentracija in ostalimi Steinerjevimi vajami, opisanimi v knjigi Šest vaj avtorja Rudolfa Steinerja in v naših treh zaporednih poročanjih.

Dovolite, da vas vsaj spomnim na opozorilo obeh, tako Rudolfa Steinerja kot Massima Scaligera glede klasičnih telesnih vaj, tudi tistih v fitnes centrih, ki otrdijo naše etersko ali pransko telo, da vas spomnim na določeno glasbo, vrste umetnosti…. Glede na to, da se v današnjem obdobju največ dogaja na eterski ravni bivanja (prisotnost Kristusa na eterski dimenziji življenja), potrebujemo tudi pravo gibalno plesno aktivnost, kot je na primer evritmija, tako terapevtska kot umetnostna. Ne bo odveč prebrati, da nam nasilno ali hoteno odpiranje čaker (eterskih, duševnih ali duhovnih) in dvigovanje toka Kundalinija, ne da bi se to odvijalo skozi notranjo pobudo in z delom na sebi v obliki razpiranja zavesti, kaj lahko odmika duha in omogoča zaznavanje realnosti, ki jih ne poznamo, za katere nismo dovolj pripravljeni. Nekoč poimenovane umobolnice so polne tudi tistih, ki so se igrali z bližnjicami duhovnega razvoja. Previdno, postopoma, predvsem pa skozi prošnjo za Pomoč našega Izvora. V primeru, da vrata zaščite nas kot celote neprevidno, tudi zaradi nepoznavanja odpremo ali celo podremo, bomo izredno težko preprečili vstop, kaj šele delovanje nepridipravom kot duševnim in duhovnim Entitetam Temé. Skozi priprta vrata vstopi miška, skozi malce bolj odprta muca, pes, skozi podrta vrata pa celo medved. Bitja Svete in Presvete Trojice ne vstopajo v našo svobodno voljo misli, čutenj in dejanj, v primeru, da jih nismo povabili ali za nekaj podobnega zaprosili. Še nekaj glede obujanja in vzdrževanja starih poti dela na sebi, Iniciacij,…. Nikakor ni naključje, da so mnogi antropozofi Reiki kot Višjo Inteligenco ali Univerzalno Življenjsko Energijo označili za Luciferjevo Iniciacijo in delovanje. Poglejmo si, zakaj. Enzo Nastati nam je skozi webinar 29, Koberwitz 9. 1. letos zaupal tole: »Duša prešuštvuje vsakokrat, ko sledi nepravim duhovnim tokovom.« Tisti, ki pozna in razume grški jezik ve, da v Evangelijih ni bilo povedano, da pri Zadnji Večerji v Kelihu ni bilo vina, temveč Zlo sveta. To je le eden izmed mnogih primerov izdajstva ali poneverjanja učenj iz Svetih spisov. Prvo izmed štirih omenjenih dreves v Evangelijih je drevo figovec ali smokva, ki ustreza prvi čakri. To drevo je bilo prekleto, zato njegove korenine ne bodo več obrodile plodov, kar bi lahko pomenilo, da je bila takrat zaključena vzhodnjaška pot dela na sebi in z njo povezane moči Kundalinija. V primeru, da hočeš slediti Bitju Kristusu, ne moreš ostati otrok kače kot Kundalinija, temveč moraš postati otrok Svetlobe. V Kelihu je domovalo Zlo sveta, zato ga Jezus tudi ni Blagoslovil. Sprejel je njegovo vsebino in jo spustil skozi sebe. Popil je Zlo, kar bomo morali storiti tudi mi vsi, zato da bodo sile ali bitja oviranja razpiranja zavesti postala del nas oziroma se prevzgojila v pomagače. V sebi bo vsekakor potrebno izpeljati proces transmutacije, se zahvaliti in za seboj pustiti stare moči kot oblike, navade, potrebe, delovanja. Vse preživeto nas le omejuje in v nas krepi procese staranja. Na ravnokar omenjen način zato ne bomo nikoli zmogli postati nosilec Kristusa, temveč predvsem Luciferja in ostalih dveh preprečevalcev Evolucije kot razpiranja zavesti. Ne pozabimo, da so tudi bolezni izraz, delovanje Entitet oviranja duhovnega razvoja, prevzgoje duše, eterske in fizično-snovne ravni bivanja, zato bo glavno in edino zdravilo spustiti jih skozi sebe in jih prevzgojiti. Za to dejanje pa moramo biti usposobljeni skozi delo na sebi in dokaj čisti. Nekoč se je na Nebu odvijala vojna in takrat je Nadangel Mihael premagal Luciferja, ki je v svojem padcu na Zemljo zasedel prostor ali se naselil v naših glavah, in sicer v umu, ki laže. Glede na ravnokar povedano, si moramo pridobiti moči čistih misli, čiste ljubezni za naše srce (svobodne misli in dejanja ne glede na končni rezultat). Kamen kot neoplemenitene moči misli in srca, so se po zaključeni bitki skotalile po vsej dolžini hrbtenice (Sveta Pot), vse do kosti križnice, kjer so se le-te tudi naselile. To kost smo poimenovali križnica (osso Sacro = Sveta kost), saj živimo visoko Luciferjevo kulturo ali omiko. Iz tega tudi izhaja mit o Kundaliniju kot antični Luciferjevi poti Iniciacije. Vsi smo jo že prehodili, zato ne smemo nikogar obsojati. Pa vendar, zakaj bi ostali reveži preteklosti ali sinovi kače, če lahko postanemo gospod prihodnosti oziroma sinovi Svetlobe, tiste, ki smo jo ponesli s seboj iz zemeljskega Raja. Naj nam ne vlada več um, ki laže, temveč se moramo naučiti razmišljati na čist in svoboden način, ne da bi potrebovali oporo mišljenja skozi snovno raven bivanja. V Evangelijih je zapisano, da je veliki Mojzes v puščavi dvignil kačo, kar pomeni, da je bil nosilec Luciferjeve Iniciacije. Za tiste čase je bilo to nekaj povsem normalnega, saj še nismo poznali in nosili Kristusovih moči, Pomoči. Danes, po 2000 letih, ko Kristus deluje na eterski ravni bivanja, lahko pričnemo z vztrajnim delom pokristjanjevanja sebe kot celote, se povzpnemo vse do petega prekata srca in se povežemo z višjimi dimenzijami življenja. Nakar bodo morali vsi oviralci duhovnega razvoja postati naši pomagači oziroma Parakliti. Tudi Lucifer je na Križu skupaj z Jezusom in Satanom po svojem spreobrnjenju postal pomočnik oz. Paraklit in na Velikonočno nedeljo odmaknil kamen pred grobnico Jezusa. Bitje Jezus Kristus nam je nekoč obljubilo, da bomo v primeru, da postanemo Njegovi učenci, lahko počeli, izvajali še večja dela, za mnoge celo čudeže, kot jih je On sam. Smo v obdobje, ko bomo skozi naše misli, čutenja in roko, dlan lahko uresničevali vse, kar bo potrebno, že vstopili? Smo se v svoji tišini vsaj potrudili poizvedeti, kaj in kako je potrebno v tem izredno pomembnem, zahtevnem in odgovornem obdobju delovati, kaj naš Izvor in vsi mi v tem trenutku zgodovine resnično najbolj potrebujemo glede na to, da smo ali da moramo postati Religija Bogov? Vsaj tako nas dojemajo Duhovna Bitja Izvora. Podobno nam je bilo ob drugi priliki zaupano, da nam ne bo skrivljen ali odpadel niti en las niti zlomljena nobena kost, jedli, dihali bomo strupe in ne bomo umrli v primeru, da bomo izbrali Njega. Le s čim ali kom se bomo v bližnji prihodnosti najverjetneje zaščitili, zdravili, plemenitili, če ne ravno z Zavestjo-Duhom in/ali Kristusovimi Pomočmi, Milostmi, kot so tudi Blagoslovi in Posvetitve. Kaj več o tem pa v brezplačni vsebini z naslovom Paruzija 2. Resnično, ne verjamem, da bi bilo za duhovni svet Izvora, v tem primeru Presvete Trojice, ki še dandanes ustvarja svetove, karkoli nemogoče uresničiti skozi pravega človeka-nosilca duha oziroma človeka velikih moči svobode in ljubezni. O vprašljivosti, celo nevarnosti določenih Iniciacij se lahko veliko naučimo skozi dva ekstremna primera. Nekoč nam je Enzo Nastati zaupal: »Prvo je Stalinovo »Posvečenstvo«, skozi katerega je nekdanji diktator Sovjetske zveze Iniciral svoje ministre za vojsko, šolstvo, policijo, zdravstvo,…. V svojo pisarno je poklical na primer ministra za promet in mu naročil, da mora do naslednjega jutra pripraviti načrt za popolno prestrukturiranje železniškega prometa. Glede na to, da se je minister zavedal, da nekaj podobnega ni mogoče opraviti v enem dnevu ali celo noči, se je ob prihodu domov skozi moči strahu in posledičnega odmika duha zaradi sankcij, vezanih za povsem mogoč neuspeh, dobesedno duhovno razpršil in zato tudi odprl vstopu Luciferjevih in Ahrimanovih sil ali bitij. Le-ta so mu plan prestrukturiranja železniškega gospodarstva ali prometa do naslednjega jutra resda pomagala dokončati in ga dostaviti gospodu Temé – Stalinu. A od tistega trenutka dalje sta oba botra, katerima je omenjeni minister prodal svojo dušo, vodila njegove misli, besede, čustva in dejanja. Namreč, ko mačke ali duha ni doma, miši plešejo, se veselijo in gostijo.« »Drugi primer pa je Hitlerjevo »Posvečenstvo ali Iniciranje«, skozi pitje kot uživanje njegove krvi v homeopatski obliki, tako v zaužitih tekočinah kot tudi hrani. Oba generala Temé in/ali morebiti celo mongolski demon, ki se aktivira in deluje skozi največje vojne vihre, so Hitlerjevim nižjim oficirjem, predvsem pa višjim polkovnikom, generalom, admiralom pričeli nemudoma vladati, zapovedovati.« Le upamo lahko, da se nekaj podobnega ne dogaja v zakulisju tistih, ki so bili izbrani ali le postavljeni v vodenje ali upravljanje z narodi, svetovnimi organizacijami, z državnimi, celo zemeljskimi resursi, z zdravstvom, šolstvom, obveščanjem, z organi oblasti in pregona. Tudi določene droge, ki podobno kot alkohol raztapljajo duha, lahko služijo podobnim ciljem, vsaj kot utišanje glasu vesti. Po prejetju Iniciacije, ki ni v sozvočju z našim Izvorom se lahko v duši marsikaj spremeni, še posebej glede njenih želja, potreb,… na bolje, za duha kot zavest pa morebiti na slabše, vsaj kar zadeva procese razpiranja zavesti. Ravnokar povedano ne bo vedno lahko prepoznati. Zakaj je temu tako vam ne bo težko odkriti. Ali je za našo dušo in v njej živeči um, ki laže, Antropozofija tako zahtevna, težko razumljiva predvsem zato, da ne bosta zmogla prepoznati, da danes skoznjo govori Zavest Kristusa? Tega premnogokrat ne zmore prepoznati niti naš duh ali mi kot duh-delček Božjega. Oče nam omogoča, dovoljuje, da se pasemo kjerkoli. Kakšno pašo, zdravo ali nezdravo bomo izbrali, pa je v domeni naše svobodne volje in moči duha kot zavesti, ki govori duši. Ne pozabimo: »Bodi miren in vedi Jaz Sem Bog, ki te vodi.«

1. Kaj menite, bi New Age oz. novodobna duhovnost in vse, kar je z njo povezano, lahko bila le Očetova Volja in zatorej namenjena predvsem tistim, ki iščejo svoj Izvor, saj jim Bitje Kristus in vse Zavesti Svete ter Presvete Trojice zaenkrat še niso razpoznavne?
2. Ali lahko Pot, Resnico in Življenje odkrivamo tudi skozi ali zaradi utrujajočega dolgoletnega iskanja in občutka duševnega nezadovoljstva v obliki večje ali manjše pomanjkljivosti, nepopolnosti? To hrepenenje po pravih močeh, zavestih in dovršenosti je slikovito prikazano v prvem poglavju knjige Vnebovzetega Mojstra Saint Germaina z naslovom Jaz Sem.

V polni navzočnosti duha si preberimo vsaj nekaj odstavkov prvega poglavja na osmi in deveti strani knjige Jaz Sem: »Jaz Sem. Tebi, ki bereš, govorim. Tebi, ki si dolga leta begal naprej in nazaj, iskal z gorečnostjo v knjigah, poučevanjih, filozofijah, religijah, še sam ne veš kaj: resnico, srečo, svobodo, Boga. Tebi, utrujena in obupana Duša, skorajda brez upanja, tebi, ki si se mnogokrat oprijela iskrice resnice in si se jo odpravila iskat samo zato, da bi prepoznala, da se le-ta razprši kot privid v puščavi. Tebi, ki si verjela, da si jo našla v katerem izmed velikih, tudi manj priznanih poučevalcev neke Religije, Bratstva ali Skupnosti, za katerega si menila, da je "učitelj", tako čudovita so bila njegova poznavanja in dela, a le zato, da se pozneje prebudiš skozi odkritje, da je tisti učitelj[1] samo človek z napakami, pomanjkljivostmi, slabostmi in skritimi krivdami, čeravno bi lahko bil posrednik sijajnih poučevanj, ki bi se ti lahko razodela kot največja resnica. K tebi, ponovno utrujenemu in lačnemu, brez Vodnika, k tebi Sem prišel Jaz[2]. Prišel sem tudi k tebi, ki si pričel čutiti prisotnost Resnice v svoji duši in iščeš potrditev vsega, kar se že dolgo bojuje v tebi zato, da bi se izrazilo. Da, za vse, ki so lačni pravega kruha življenja[3], sem prišel Jaz. Si pripravljen sprejeti mojo hrano? Če si pripravljen, odpri svoje srce. Usedi se. Umiri svoj človeški um in pozorno sledi moji, tukaj izgovorjeni besedi. Ali pa se boš morda oddaljil, še enkrat razočaran z ugrizom nepotešene lakote v srcu. Jaz! Kdo sem Jaz, ki izgleda, da govorim, zavedajoč se polne moči in avtoritete? Poslušaj. Jaz sem ti; tisti del tebe, ki je in ve, ki vse ve, ki je vedno poznal in je vedno bil. Jaz sem ti, tvoja Bit; tisti del tebe, ki reče Jaz Sem in je Jaz Sem. Jaz sem tisti najvišji del tebe samega, ki v tebi drhti, medtem ko bereš; ki se odziva na to mojo besedo, ki zaznava resnico, ki skozi svojo naravo zmore prepoznati vso resnico in zavrne vsako zmoto, kjerkoli jo odkrije. To sem Jaz, a ne tisti del tebe, ki se je vse do danes hranil z zmotami, kajti Jaz sem tvoj resnični Poučevalec, edini, ki ga boš vedno poznal, sam Učitelj; Jaz, tvoja Božja[4] Bit. Jaz, tvoj Jaz Sem ti narekujem to moje sporočilo, mojo živo besedo, kot sem ti prinesel vse reči v življenje, knjigo ali "učitelja," revščino ali bogastvo, grenko izkušnjo ali ljubezen, a vse z namenom, da te naučim, da sem Jaz, Jaz sam tvoja prava Bit, tvoj poučevalec, sam Poučevalec in sam Bog, ki skrbi in ti je vedno priskrbel, toda ne le kruha in vina življenja, temveč tudi vse, kar si potreboval zato, da si lahko preživel in se fizično, umsko ter duhovno razvijal. Zatorej je vse, kar apelira nate, medtem ko bereš moje sporočilo, narekovano od znotraj tvoji človeški zavesti in je samo potrditev vsega, kar je tvoj Jaz Sem v svoji notranjosti vedno vedel, a tvoji zunanji zavesti tega še ni prevedel v primerno izbranih besedah. Kakorkoli že, vse, kar se je od vedno nanašalo nate in je prihajalo iz kakšnega zunanjega izraza, ni bilo nič drugega kot potrditev moje besede, ki je bila že govorjena v tvoji notranjosti. Omenjeni zunanji izraz je bil v tistem trenutku kanal, od mene izbrano sredstvo zato, da napravi močan vtis na tvojo človeško zavest. Toda Jaz nisem tvoj človeški um, niti njegov sin intelekt[5]: onadva sta le izraz tvojega bitja, kot si ti izraz mojega bitja, sta le stopnji tvoje človeške osebnosti, kot si ti stopnja moje Božje Neosebnosti. Pretehtaj in pazljivo prouči te besede. Vstani in se za vedno osvobodi prevlade tvoje osebnosti[6], tvojega uma in njegovega intelekta, ki sta napihnjena in povzdignjena od samega sebe. Od sedaj naprej mora tvoj um postati tvoj hlapec, intelekt pa tvoj suženj, če seveda hočeš, da bo moja beseda prodrla v zavest tvoje duše. Jaz sem sedaj prispel do zavesti tvoje duše, potem ko sem jo obrusil, zato, da bi jo pripravil na sprejem moje besede. Ali si dovolj močan, da jo boš prenesel? Ali se boš zmogel otresti vseh svojih svojeglavosti, vseh lahkovernosti, vseh osebnih mnenj, domnev, razbitin, pobranih na njivah, ki so jih obdelovali drugi. Le v primeru, da si dovolj močan, da vse omenjeno odvržeš, bo moja beseda postala zate neusahljiv izvir veselja, radosti in sreče. Toda bodi pripravljen na možnost, da bo medtem, ko boš korak za korakom prebiral te moje besede, tvoja osebnost v vse to dvomila, kajti njeno življenje je ogroženo in ona ve, da ne bo zmogla živeti in uspevati, niti več dolgo vladati tvojim občutkom, tvojim odhodom in prihodom, kot se je to dogajalo do sedaj, če boš v srcu sprejel mojo besedo in ji dovolil gospodovati. Da, Jaz sem sedaj prišel k tebi zato, da se boš zavedal moje prisotnosti[7], kajti tvoj človeški um sem že pripravil na način, da bo zmogel do določene mere razumeti moj pomen. Jaz sem bil vedno s teboj[8], toda ti tega nisi vedel; namenoma sem te vodil skozi puščavo knjig in poučevanj, religij, filozofij, vedno pa sem ti pred očmi tvoje duše držal vizijo Obljubljene[9] Zemlje ali dežele, te hranil z mano Puščave[10] zato, da se boš zmogel spomniti in ceniti kruh Duha in za njim koprneti.« III. Kaj pa, če so z New Age duhovnostjo vladarji sveta snovnosti, vitalnosti morebiti tudi naše duše pohiteli zato, da nam še pravočasno preprečijo prepoznati, sprejeti in udejanjiti prave moči duha in postati Kristusov inštrument? Ali temu ne služijo tudi mnogotere zarote v obliki filmov, knjig in zgodb, ki nas prepričujejo, da smo prišleki iz drugih Osončij, na posebni kazenski misiji, da smo klonirani in nam zato ni pomoči, da bomo morali ostati hlapci, zasužnjeni od reptilov, zato da ne bi prepoznali, da kot bistvo duh nismo od tega fizično-snovnega sveta, temveč da smo Živi človek, sin Očeta Neba in Matere Zemlje in zato da nam bo odvzeto še tisto malo vere in zaupanja v svoj Izvor, v dejstvo, da smo Božji otroci, nosilci duha-delčka Božjega, vse Očetove Ljubezni in Spoštovanja vredni. Res je, velika je naša lenoba in neodgovornost v obliki nezanimanja za vse, kar se še kako dolgoročno pomembnega dogaja ne glede na končni izid. Tudi skozi raznorazna izsiljevanja, postavljanja zunanjih pravil in zakonov, moramo ostati čisti in notranje mirni, upoštevajoč svoje notranje zakone, zakonitosti, saj nas snovna okolica in nesnovna Enost še kako potrebujeta. Tako sebi, kot tudi kolektivni okolici moramo pripraviti tudi čimbolj primerne, dovršene in večplastne pogoje za naslednje zemeljsko življenje. Antičloveški cilji se uresničujejo skozi scenarije vsestranskega uničenja in obubožanja Evrope kot sredinskega ritmičnega pola sveta v obliki čutenja, prelivanja, povezovanja vzhoda (trebuh) in zahoda (glava), tudi delovanja razdiralnih določenih vzhodnih Luciferjevih in zahodnih Ahrimanovih sil ali Zavesti. Obenem se vršijo zaenkrat še učinkoviti procesi preprečevanja duhovnega razvoja slovanskih, kot tudi pravoslavnih narodov, ki naj bi postali naslednji Vodnik človeštva, in sicer v šesti Postatlantidski-slovanski civilizaciji. Kot smo lahko prepoznali, se veliko tega hoče udejanjiti izza petih čutov zaznavnega in poznanega, izza navideznega, dokaj mirnega, sproščujočega vsakdanjika. »Ko tudi jagenjčki obmolknejo,...« Notranji boj – duhovni boj za pogoje uresničevanja Očetove Ideje Projekta-Človek pa se vztrajno in neutrudno nadaljuje. Trije botri ali Zavesti Antikrista so v zavajanju in vodenju svojih namenov dokaj predvidljiva bitja, še posebno za tiste nosilce duha, ki jih dobro poznajo. Čeprav so nas presegli v zavesti, se nas bojijo, predvsem zaradi naše človeške nepredvidljivosti. Namreč, grad iz mivke se jim lahko že jutri podre. Kaj porečete, je bolj varno in dolgoročno modro osredotočati se ali prositi za pomoč Zavesti kot Bitja našega Izvora, ki dobro vedo, zakaj in koga nam bodo poslali na pomoč ali na primer na Reiki Zavest, na določenega Mojstra ali Orišo z omejenim poljem prepoznavanja, povezovanja, delovanja na našo dušo in zavest, ki morda ni dosegla niti Angelske Imaginativne zavesti Višjega Jaza? Morebiti je le-ta zgolj človeška, vsekakor bolj razprta zavest Jaza, katere nosilci smo lahko ali to postanemo tudi mi sami, in zatorej tudi zapovemo:

• »Jaz Sem, Sveti Duh sem ali
• Bodi miren in vedi Jaz sem Bog ali
• Jaz sem Vstajenje in Življenje vseh telesnih celic ali vsega, kar živi v moji duši ali
• Jaz Sem v … (ime in priimek določene osebe), zato narekujem Vstajenje in Življenje vseh njenih telesnih celic ali vsega, kar živi v njeni duši ali vseh funkcij, tudi tistih najbolj finih. »

Že res, dokler nismo, ne bomo postali nosilci dovolj razprte zavesti, toliko časa še potrebujemo pomoč nekega bitja, ki je duhovno bolj razvito ali bolj razprte zavesti, pa vendar je najbolje, da se s prošnjo in zahvalo obračamo na Zavest, ki prinaša Pot, Resnico in Življenje. Verjamem, da delo z Mojstri deluje, da imamo, da prejmemo hiter odziv, pomoč, v veliki večini predvsem za dušo potrebno in pozitivno, kar pa za nas kot duha, za njegov razvoj, morebiti ni najboljša rešitev. Saj poznate, kar je dobro za dušo, ponavadi ni najbolje za duha in nasprotno. Določeno šolanje, darilo, izkušnja in/ali nesreča, poškodba,… je lahko dobro za krepitev duha, za dušo pa zaenkrat še nesprejemljivo. Bitje Kristus ni in še dandanes ne zdravi, ne pomaga in ne ujčka vsepovprek. Razrešitev, tudi zelo zahtevnih življenjskih izzivov omogoča le tistim, za katere dobro ve, da so prepoznali vzroke odmikov, padcev in so se na notranjo pobudo odločili le-te premostiti z delom na sebi. Le na slednje je polagal svoje dlani in zapovedal ozdravitev, Obuditev,… Ne bo odveč omeniti, da se je takrat še Jezus poslovil od Essenov kot skupnosti antičnih komplementarcev in ezoterikov, v kateri je preživel in deloval vsaj nekaj mesecev ali celo let, potem, ko je dodobra spoznal, kaj, kako in zakaj so le-ti zdravili ali bolje, odmikali oziroma odganjali določena bitja in nevede vzdrževali prisotnost vzrokov psihofizičnih neharmonij iskalcev pomoči. Ko se je od njih naposled res poslovil, jih je tako nekako nagovoril: »Bitja, ki jih v dobri veri odslavljate iz oseb, ki vas prosijo za pomoč, se premaknejo nad vrata Templja in se ponovno naseljujejo v mnoge, ki vašo skupnost zapuščajo. Naučite jih raje loviti »ribe« zato, da se bodo lahko okrepili v duhu in nekoč zmogli ta bitja ali dvojnike sami prevzgojiti.« Verjamem, da ne potrebujemo večplastne obrazložitve. Dovolite, da ponovim še enkrat, na koga in zakaj je Bitje Kristus skozi Jezusa polagalo dlani in ga ozdravilo fizičnih, eterskih in duševnih, celo duhovnih neharmonij? Prav ste ugotovili, le na tiste, ki so svoje odmike prepoznali in se odločili za korenite spremembe, ali na tiste, ki so nemudoma vzeli v roke svoj Križ in Mu sledili. Podobno kot pri Essenih bi se neko bitje Temé, ki je živelo, delovalo v nekomu, ki je danes obsojen na smrt, tik pred izvršitvijo obsodbe zlahka premaknilo v drugo osebnost. Za njegovo dušo in ego kot skupek vseh v nekomu živečih dvojnikov ali vzorcev, še posebno pa za borce treh zavesti Podnarave ali Antikrista, ne obstaja čas in prostor, zato se le-ti zlahka polastijo duše nekoga, ki je trenutno šibkega duha in pričnejo skozenj ubijati, posiljevati, izsiljevati, krasti, celo v zelo oddaljeni deželi. Iz ravnokar opisanega primera smo lahko razumeli, da blaga ali huda kazen ne bo primerna, niti učinkovita ali celostna rešitev spreobrnjenja egovih dvojnikov kot vzorcev, kaj šele močnejših borcev treh zavesti Temé. Nikar se ne tolažimo, da smo na bolj ali manj odgovoren, celo nemoralen način ubili tudi v nekomu živeče in delujoče nesnovne zveri, saj se le-te zlahka odmaknejo in v trenutku poiščejo ter obsedejo drugo žrtev. Vojska treh Zavesti Temé v obliki egovih dvojnikov kot naših slabosti, nesvobod, pa se tri dni pred smrtjo iz naše duše povsem odmakne, saj ne zmore prestopiti vrata ali praga smrti. To ste lahko že zaznali skozi korenito izboljšanje zdravstvenega stanja težkega bolnika dan, dva ali celo tri dni pred smrtjo. Nič nenavadnega, saj je bila zaradi prenaseljenosti dvojnikov v določenih telesnih tkivih motena prisotnost duha in njegove organizacije-imunskega sistema. Nikar ne mislite, da dvojniki in borci Temé ne vedo, kdaj se približuje popoln odmik eterskega življenja, kot je tudi fizično-snovna smrt. Dovolite, da vas spomnim: »Ne primanjkuje nam Kristusove prisotnosti, manjka nam le Zofije ali poznavanja Kristusa.« Res je, tudi omenjene sposobnosti bo potrebno pridobiti skozi branje določenih vsebin, vaje krepitve duha in prevzgoje duše, v kateri živijo legije vzorcev ali dvojnikov. Vsota le-teh je naš ego, ki si neprestano prizadeva, da bi užival, se dobro in redno vsakodnevno vsestransko hranil, nič trpel, se ničemur odrekel, niti bivanju v trenutno radodarnem gostitelju – človeku. Ego se sam ne zmore osvoboditi, temveč mu moramo mi pomagati na način, da se ga osvobajamo skozi prevzgojo. Zdaj se že lahko vprašamo: »Zakaj smo s tako lahkoto uvozili, sprejeli in se navdušili nad mnogoterimi New Age Iniciacijami ali duhovnostjo oziroma zakaj smo vase kot celoto povabili druga bitja ali zavesti, ki premnogokrat z našim Izvorom nimajo veliko skupnega? Obenem pa se čudimo, kako so mnogi po hitrem postopku sprejeli eksperimentalno gensko »zdravilo«. In, le kdo stoji in deluje izza ravnokar omenjenega? Morebiti podobne, iste sile ali bitja, zavesti, ki še posebno v zadnjih nekaj letih omejujejo mnogotere svobode, razpiranje zavesti Zemljanov in nas pretkano vabijo, potiskajo v svet tehnologije, elektromagnetizacije, digitalizacije, transhumanizma, novodobnih duhovnosti,...« Glede na to, da imajo njihove človeške podaljšane roke povsem verjetno za seboj tudi kakšno zemeljsko življenje manj, lahko za njih tudi kaj postorimo, vsaj odpustimo, saj mnogi ne vedo, kaj in zakaj to počnejo in komu, katerim namenom, močem služijo. Še posebno v primeru, da so se pretirano odpirali in predajali razvratu in močem Podnarave. Dovolite, da vas spomnim, da tako skozi Krst kot tudi takoimenovano Iniciacijo ali Posvetitev v našo notranjost vstopi neko bitje ali zavest, ki od tistega trenutka dalje večji del dneva poleg nas, kot morda celo šibkega duha, bolj ali manj intenzivno vodi naše razmišljanje, govorjenje, čutenje, čustvovanje in delovanje, udejanjanje. Se razume, to zna početi tudi dovolj načrtno, ciljano, zavajajoče in postopoma (kaplja na kapljo raztaplja skalo), zato da ne bomo prepoznali, kdo nam prinaša svoje misli, čustva in moči udejanjanja, niti razumeli, da kot duh nismo več pravi gospodar svojih misli, besed, čutenj in dejanj. Ali se nekaj podobnega, tako zelo očitnega, morebiti ne sprovaja že stoletja, desetletja, še posebno pa zadnja tri leta na celotni zemeljski obli? Volk izgubi, zamenja dlako, ne pa tudi svojih navad, slabosti, zarot, še posebno, če se ne zaveda odgovornosti zaradi pomanjkljivih moči morale, v primeru, da je poln dvojnikov ali vzorcev, ki se jih ne zaveda, jih ne pozna ali jih ne želi, ne zmore prevzgojiti. Saj še poznate prvo skrb zmikavta, mar ne? Truditi se mora, da ga ne prepoznamo, niti njegovih namer, scenarijev ali/in agende. Drugič, da sprejmemo njegovo igro, da ne predvidimo pravočasno neljubih, celo destruktivnih posledic in da nikakor ne bomo zmogli preprečiti uresničitev njegovih idej, projektov, ciljev. V primeru, da našemu egu ali nižjemu Jazu kot moči in vsoti vseh vzorcev, ki pritajeno živijo in se vsakodnevno gostijo v podzavednem (prsni koš) in nezavednem (trebušna votlina), pripišemo še: »Razdvajaj, skregaj in vladaj, ustrahuj, 1000 krat omeni, posreduj neresnico, zato da bo le-ta postala resnica, daj jim kruha in zabave, iger, potem se resnično ne moremo čuditi naši pasivnosti in šibkosti volje po spremembi, po aktivnem odločanju o svoji usodi, sprejemanju in udejanjanju notranjih zakonov in ne zunanjih pravil ali prisil sistema. Pa vendar, ne ostanimo revež preteklosti, če lahko postanemo gospod prihodnosti! Nikar ne pozabimo, v primeru, da nam nekaj govori, da temu ne bomo kos, da je že prepozno, da tega nismo vredni,…, potem so na delu v nas živeči dvojniki kot vsota ega ali nižjega Jaza. Pa vendar, za nas kot duha – kapljo Vsemogočnega ni nič nemogoče. Vse, kar se na Zemlji, v naši okolici dogaja, je naše kolektivno ogledalo in se je moralo najprej odvijati zgoraj, tudi v nas samih kot duševno-duhovnih sferah ali ravneh bivanja. Podobno kot vojna zvezd, saj je tudi svet Podnarave sklop duhovnih bitij ali zavesti. Vzeti moči volje in še marsičesa otrokom, mladini je bilo mnogo lažje kot nam odraslim, dokaj zrelim individualnostim ali nosilcem duha. Sile Temé so morale pohiteti, kajti takšne, zaenkrat še potencialne moči duha, kot jih s seboj prinašajo, ali ki živijo izza današnjih otrok, bi čez desetletje ali dve zmogle pomesti z »vladarji« ali »gospodarji« sveta. Ne pozabimo, Kristus in mi kot duh, ki smo Eno z Njim, nismo od tega sveta, temveč smo Božanstvo, del Božjega. Le fizično-snovno, etersko in duševno telo so/je produkt ali del Narave. Iz vsega povedanega ni nič nenavadnega, da sta znanost in institucija, v tem primeru Rimskokatoliška Cerkev, ne le New Age kot novodobno duhovnost in njene tehnike diagnosticiranja ter uravnovešanja poimenovala ezoterična navlaka in črna magija. V podobno brezno bi najraje pometla še vse smeri komplementarne medicine in homeopatijo. Moramo jih spomniti, da je oče homeopatije C. F. Samuel Hahnemann dinamiziral homeopatske pripravke na način, da je s stekleničko, v kateri je bila tekočina, v pravem ritmu udarjal ob knjigo Svetega Pisma in da je sporočila o elementih, etrih in ostalih močeh črpal ravno iz zgodb Nove Zaveze. Zakaj so na VIII. Koncilju v Konstantinopolisu, leta 869 razglasili izgnanstvo ali vsaj ne priznavanje duha v nas kot celoti (od takrat naprej smo le fizično-snovno telo in duša), si odgovorimo kar sami. Nič novega, še dandanes se z vsakim izzivom, tudi v obliki upoštevanja družbenih norm, pravil, zakonov, prijemov v politiki, prosveti, sodstvu, znanosti, komplementarni medicini soočamo tudi in predvsem na psihični ali duševni ravni bivanja skozi diskusije (merjenje moči dveh egov), ne pa dveh jazov v obliki dialoga. Tudi prav, smo se končno povzpeli vsaj do duše in njene psihosomatike, ki jo poleg fizično-snovnega in eterskega telesa uvrščamo v moči Narave. O našem bistvu-duhu kot Božanstvu, delu celote-Božjega pa ne duha ne sluha. Kaj porečete, se nam vse to v zadnjih nekaj letih dogaja tudi zaradi ravnokar omenjenega? Na tak način ne bomo zmogli prepoznati, sprejeti in premostiti (kaj, kako, zakaj in kdo…) pravih vzrokov, odmikov od harmonije, še manj pa vzpostaviti pravo ravnovesje. Iz Duha vse izvira in se k Duhu kot Izvoru vsega tudi vrača. Prava revolucija je v nas samih skozi študij, trud, disciplino dela na sebi oziroma ozaveščanje, prevzemanje odgovornosti za škodo, ki jo tisočletja sejemo, ne le na planetu Zemlji, temveč v celotnem Sončnem sistemu, celo Vesolju in skozi iskreno opravičilo ter notranjo prenovo. Poleg vsega ravnokar omenjenega in glede na to, da vlak omejevanja vsestranskega življenja in svoboščin nepremišljeno in ne glede na očitne hude posledice drvi svojemu temnemu cilju naproti, se lahko dovolj navzoče obrnemo na Zavest Kristusa in Nanj cel mesec vsaj nekajkrat dnevno in dovolj navzoče naslovimo prošnjo: "Bitje Kristus, prosim, da pomagaš in mi dovoliš, kolikor je potrebno, da bom zmogel/la postati pravi/a prinašalec/ka sporočila, ki mi ga Ti daješ za ..." (ime in priimek osebe, ki je bila izbrana ali le postavljena v upravljanje s skupnimi, tudi svetovnimi resursi, nekoč izborjenimi pravicami in dolžnostmi in za katero je zelo malo upanja, da bo v kratkem deležna vsestranske prenove ali/in Posvetitve kot Iniciacije skozi naš Izvor). Pa vendar, ne sodimo, da ne bomo sojeni! Namreč, kar nam je bilo dano prepoznati zunaj sebe, živi in se odvija tudi v nas samih. Ali nam na nek način tudi današnji način delovanja institucij ne pomaga neprepoznati ali celo izriniti Kristusa iz našega življenja? Ko je, takrat še Nadangel Mihael počistil Nebo, sta se Bitji Lucifer in Satan zatekla v naše glave, v um in intelekt. Lucifer v institucije, Satan pa na univerze. Vsaj tako nam je nekoč zaupal Rudolf Steiner. V vsebini večkrat omenjamo dvojnike, ki predstavljajo nekakšno polarnost med nami kot Jazom in nižjim Jazom ali egom, katerega vojska tudi so. Vsota le-teh v našem podzavednem in nezavednem tvori ego ali nižji Jaz. Pritajeno in zvito nas potiskajo k zgrešenemu delovanju in nas postavljajo pred Zlo ali ne dobro, kar nam kot dokaj budnemu duhu lahko celo pomaga razumeti, koliko smo se od dobrih, resničnih in pravičnih misli, čutenj in dejanj že oddaljili. Prvi moralni ideal Dobro je povezan z vsem, kar generira, proizvaja dobro. Resnično nas navdihuje k Resnici, ki nas napravlja svobodne. Pravično pa je vse, kar je primerno za trenutno stanje, tudi kot preizkušnje osebnosti ali duše in za našo duhovno pozicijo, zrelost, čas, prostor, glede na usodo, karmo,…. Kot že omenjeno, kadarkoli nas nekaj vznemiri, razjezi, zaskrbi, ustraši, so na delu dvojniki, še posebno ko razmišljamo, govorimo, se prepričujemo ali čutimo, da se ne bomo zmogli izvleči iz določene situacije in si ponovno pridobiti odvzete svoboščine, da izzivu nikakor nismo kos, da si nečesa ne zaslužimo, da tega nismo sposobni izpeljati,… V primeru, da jih prepoznamo, jim je pol moči že odvzete. Ravno zato se še posebej zavzemajo, da jih ne bi odkrili in prevzgojili, da bi mislili, da kot zarota ne obstajajo, saj je vse o njih povedano in napisano le teorija zarote in nič drugega. Ne bo dovolj prepoznati delovanje treh Zavesti Antikrista, ki želijo preprečiti uresničenje Projekta-Človek (razvoj desete hierarhije pod Sveto Trojico z imenom Človek-nosilec duha, ki naj bi razvil in Vesolju daroval dva atributa, in sicer Ljubezen ter Svobodo), temveč bomo morali obenem pridobiti še dovolj moči poguma in volje, discipline v delovanju iz ljubezni ter moči za spremembo kot vsestransko vstajenje ali/in prenovo. Naj vas le spomnim in vprašam: »Koliko moči nemalokrat potrebujemo, da vsakodnevno izvedemo določeno vajo krepitve duha? Koliko raznoraznih izgovorov, ovir nam posredujejo moči ega, ki ne želijo, da bi jih nekoč kot močnejši duh prepodili ali bolje, prevzgojili, kaj šele, da bi se le-te morale spreobrniti in morebiti postati celo naš zaveznik, pomagač.« Tudi to bo ego nekoč moral prepoznati, udejanjiti ter postati eno s človeškim Jazom in Višjim Jazom. Prej pa moramo postati dovolj močni, pravi zgled ali pričevalci Očetove Volje in pravi resnični gostitelji Bitja Kristusa v sebi: »Ne Jaz, temveč Kristus skozi mene, skozi fizično-snovno, etersko, duševno in duhovno telo. Ti Kristus razmišljaj, govori, čuti in deluj skozi mene.« Pa brez strahu, kajti: »Najprej bodo morali udariti, obračunati z menoj, potem se bodo šele lahko lotili vas.« Ali: »Preden bodo udarili vas, bodo morali udariti mene,« nam je nekoč skozi Jezusa zaupalo Bitje Kristus. Kristus kot Logos vseh Logosov (Bitje Presvete Trojice kot celotnega Vesolja) se je moral spustiti v Jezusa - nosilca Logosa (naš Sončni sistem Svete Trojice), da nam je zaradi tako globokega Padca, odmika od Izvora prinesel, priskrbel nove, takratnemu človeku potrebne moči in pokazal Pot vračanja Domov v Očetovo Hišo kot cilj ali uresničenje Projekta-Človek. To je bilo že četrto žrtvovanje ali darovanje Bitja Kristusa v vsej zgodovini človeštva. Ostanimo budni, pripravljeni in odzivni na vsakršno poseganje v našo svobodno voljo razmišljanj, čutenj in dejanj skozi hrano, prhanja iz zraka in skozi elektromagnetna polja. Saj še pomnite poročanja o vajah Evritmije, ki služijo zmanjševanju vpliva elektromagnetnih polj na nas kot celoto. Verjemite, še je čas, da se jih naučimo izvajati, četudi smo izbrali Sinovo Pot vračanja v svoj pravi Dom in nismo sprejeli, si nismo dali vtisniti žiga Zveri na desnico ali na čelo. Ste že slišali za Krst v Ognju kot v Duhu (človek-nosilec duha = element ogenj, skozi katerega Kristus Krščuje sočloveka-nosilca duha)? Kaj več o tem pa kasneje. Dovolite, da ponovimo: »Verjamem, da še nismo pozabili, koliko let smo se kot morebiti še šibak ali marsikje razpršen duh nemalokrat trudili prevzgojiti določeno duševno nesvobodo (svet čustev, želja, simpatije - antipatije, moči karakterja), eterske neprevzgojene sile (nagnjenja, potrebe, navade, moči temperamenta) in fizično-snovne instinkte po preživetju, hranjenju, reprodukciji, zaščiti pred mrazom, toploto, vlago ter konstitucijske ovire, bremena in naposled ugotovili, da nismo bili ravno uspešni.« Kaj porečete, smo bili premalo vztrajni, kot duh nezadostno razprte zavesti, morda prošenj nismo naslovili na dovolj visoko inštanco kot Zavest,…? Že takrat, vsaj dolgoročno nismo bili dovolj uspešni. Si lahko zamislimo, da bi se danes, potopljeni v močna elektromagnetna in rahla atomska sevanja (trije izigrani etri: elektrika, magnetizem in atomska sila), dodobra škropljeni iz zraka, večplastno obremenjeni z nekaj genskimi zdravili, z obveznimi ali le priporočenimi cepivi v obdobju otroštva, v duhu ošibljeni s strahovi po okužbi, trpljenju in smrti zaradi nevidnega neprijatelja, zaskrbljeni, jezni in nemalokrat sovražno nastrojeni proti drugače mislečim, tudi državnikom in njihovim stricem iz ozadja…, resnično lahko reševali le ali predvsem s staroslovanskimi »Bogovi« (danes Angeli, Nadangeli) kot divinacijami, šamanskimi tehnikami in Božanstvi-Orišami, Reiki Mojstri, skozi doživljanja in sporočila delujočih bitij izza halucinogenih zvarkov ali le izvlečkov kot aktivnih principov, tudi rastline ayahuasce? Čeprav te skozi zvarek ayahuasce nekaj ur poučuje bitje te rastline v dimenziji, ki jo lahko zaznavamo le z zaprtimi očmi, še zdaleč ni rečeno, da ti govori pravi Duh ali Zavest iz razsežnosti Presvete Trojice. To, da je snovnost, ki nas obdaja le iluzija ali nekakšen hologram, si mnogi zlahka predstavljajo, čeprav niso posegli po čarobnem ayahuascinem »eliksirju«. Problem nastane, če smo kot duh bili v procesu nevsakdanjega procesiranja predolgo in pregloboko odmaknjeni. Ko mačke kot duha ni doma, miši ali dvojniki plešejo, se naseljujejo. Ne pozabimo, da smo zavest ali glas duha, ki govori svoji duši, zavest, ki je večna, neuničljiva, neutrudno razpirajoča, kaplja v morju Božjega. Podobno razmišljanje bi lahko primerjali z atlantidskim prstanom, ki je nekoč omogočal pravo zaščito, danes pa bi lahko predstavljal le dežni plašč ali dežnik, pod katerim bi se po nekaj minutah hoje v hudem nalivu dodobra premočili. Celo Buda bi nam danes, po dva tisoč petsto letih in še kako potrebnemu spustu Božjega Sina k človeštvu, prinašal povsem drugačna sporočila, na primer: »Ne želi si ostati v duhovnih dimenzijah bivanja in se izogibati soočanju, premoščanju življenjskih izzivov, kot učenju življenja na Zemlji, ki jo zaznavaš le kot mayo ali privid, nepotrebno trpljenje. Bitje Kristus vas danes vsekakor potrebuje tu, kot borce reševanja in uresničevanja Očetovega Projekta, Ideje ali Načrta. Iz nekoč ustvarjenega bitja (creatura), nezavedajoč se sebe, morate postati stvarniki (creatori), zavedajoč se sebe kot duha, delčka Vsemogočnega.« Ko nas kot duha ni povsem doma tudi med delno ali popolno anestezijo, pod vplivom strahu, skrbi, jeze, droge, alkohola, halucinogenih substanc (zaznava realnosti, ki niso v domeni in pod zaščito Božjega Duha), dvojniki v nas vstopajo, plešejo in se gostijo. Tudi današnjim jasnovidnim, katerih atavične (pra…) sposobnosti izvirajo še iz časov Atlantide (petnajst tisoč let trajajoča epoha pred današnjo epoho Postatlantido, ki jo že, in jo še bomo živeli od Antične Indije približno 7300 let p. n. št. pa vse do 7700 let našega štetja), od koder so moči jasnovidnosti v večini primerov prinesli s seboj, ne da bi jih s trdim delom na sebi pridobili v tem življenju, ne moremo povsem zaupati. Antična, že nekoč preživeta znanja, poznavanja, ko še nismo bili nosilci duha, ni ravno smiselno podoživljati in se nanje kakorkoli vezati, jim povsem zaupati in slediti. Enako velja: za poznavanja ali védenja kot so Ayurveda (Antična Indija-2160 letno obdobje, v katerem smo doživljali in izpopolnjevali predvsem fizično-snovno telo in še živeli Enost), za perzijsko civilizacijo iz katere izvira tudi Kitajska tradicionalna medicina dvojnosti (jin in jang), v kateri smo razvijali in harmonizirali predvsem etersko telo, za obdobje, ko je bil Antični Egipt Vodnik človeštva skozi medicino treh procesov (sal, merkur, sulfur) in smo razvijali predvsem našo dušo ter njene tri sposobnosti (misliti, čutiti in delovati) ter za četrto Postatlantidsko civilizacijo Grkov ter Rimljanov, ko smo postopoma postajali nosilci duha in poznavalci filozofije štirih elementov (zemlja, voda, zrak, ogenj) kot štirih dimenzij bivanja, v primeru, da jih nismo dopolnili, nadgradili in opolnomočili s poznavanji duha. Duha kot zavesti, ki govori duši, duha, ki je pravo zdravilo sedanjosti in prihodnosti in nikakor ne preteklosti, saj v prejšnjih življenjih še nismo bili nosilci duha. Zatorej, ne pozabimo da nas je nekoč Bitje Kristus vodilo skozi Ayurvedo, Kitajsko tradicionalno medicino, Egipčansko poznavanje treh procesov (sal, merkur in sulfur), skozi Grško-rimske filozofe in medicino štirih elementov, etrov ter fizičnih sil,…. Vsaj pomislimo, padli ali le dovolili smo odmik v preteklost, v preživeta znanja, vèdenja, Iniciacije, tukaj in zdaj pa nas čaka še kako pomemben razvoj kot razpiranje treh Višjih zavesti (Imaginativna, Inspirativna in Intuitivna). Povsem mogoče, da določenih predhodnih življenj nisem dovolj ali povsem uresničil, se le malo, premalo naučil, nadgradil, dopolnil, uporabil ter s seboj prinešene talente tudi pričeval in sem zatorej ostal, postal v večji ali manjši meri ponavljač kot današnji iskalec, ali pa morebiti že kar poznavalec antičnih védenj vzdrževanja in pridobivanja vsestranske harmonije. Nekaj podobnega se nam lahko dogaja tudi v primeru, da nekoč kot osebnost skozi določeno vedo, na primer Kitajsko tradicionalno medicino, nisem povsem dozorel, da bi zmogel preklop zavesti in danes, po 2000 letih prepoznati Kristusa. Morda pa klica, da bi se približal znanosti o Duhu-Antropozofiji, skozi katero naj bi po mnenju mnogih antropozofov Zavest Kristusa danes govorila človeštvu, nisem hotel ali zmogel slišati, prepoznati in ga primerno umestiti v svoje, tokratno najpomembnejše življenje. Večje priložnosti za delo na sebi, kot jo imamo ravno v tem življenju, še ni bilo in je tudi nikoli več ne bo. Tega nikar ne pozabimo. »Si se zmotil, se napačno odločil? Prav, to je preteklost, zdaj pojdi naprej, se opraviči in ne pogrevaj, ne ponavljaj istih napak«, nas je Enzo Nastati opomnil v decembrskih novicah o karmi. Dovolite, da še enkrat ponovimo, zato da bomo lažje razumeli in sprejeli, zakaj so nekateri antropozofi, tudi šamanske in Reiki Iniciacije ocenili kot Luciferske. Vse poti, tudi antične vodijo v »Rim«, le da so nekatere mnogo daljše in težavnejše, nevarnejše, danes ne več povsem primerne. Vse smeri delovanja poznajo veliko tehnik harmoniziranja, kot vzpostavljanja vsestranskega ravnovesja, ne vedoč, da jih lahko pridobijo tudi skozi delo na sebi in skozi Kristusove Milosti. Ne bodimo neučakani in nepoučeni, Kristus kot zdravnik in zdravilo ni zdravil vsakega in za vsako ceno, kot bi to, tudi v dobri veri, prepričani v svoj prav in morebiti uspeha željni, hoteli počenjati mnogi, povsem človeški mojstri. »Kaj pa komunikacije z Nebom, kontaktiranje s pokojniki skozi mediume, nekoč predvsem skozi spiritizem, danes pa, četudi z ljubeznijo, željo po pomoči, z dobrimi nameni in brez računice,…. Kaj porečete? Za današnjega človeka ta način ne bo več primeren, zato Nebo kot Duhovni svet našega Izvora ne odgovarja, ne posreduje, če izpraševalec ali zgolj posrednik ni dovolj ozaveščen. Zaznava kot komunikacija v stanju transa (zavest minerala) še zdaleč ne bo primerna, saj skoznjo sporočajo le duhovi prevare, pa čeprav le-ti izgledajo dobri. Komunikacija ali dialog bo zato dovoljen in omogočen le v polni budnosti in navzočnosti duha. Lahko bi prakticirali tudi astralna potovanja, a le z modaliteto ali na način, ki ga je učil Rudolf Steiner in povzel po Rožnih Križarjih. Manj prebujenim posrednikom-mediumom, še posebno, če za pomoč in zaščito ne zaprosijo svoj Izvor, se kaj lahko pripeti, da izgubijo odnos z Nebom ali Božjim in se nevede povežejo z  nižjimi dimenzijami Duha ali celo Astrala (duševni svet bivanja). Za procese posredništva so danes nekateri že pripravljeni, a dialog jim bo dovoljen le v primeru uspešnega dela na močeh etike. V nasprotnem primeru krepitve črne magije jim Darove posredništva Nebo ne bo zaupalo. Moči, ki so zgoraj, lahko odkrijemo le tu spodaj, saj smo tu zato, da v snovnost, v delo z materijo prinesemo in opolnomočimo duha,« je v januarskem videu poročal antropozof Fausto Carotenuto. Glede na to, da imamo Fausta že na vezi, si preberimo, kaj nam je skozi radijski intervju (Radio Gamma 5, drugega marca letos) zaupal o Reikiju, ko je odgovarjal na postavljeno vprašanje: »Ali in kako nam lahko holistične tehnike, kot so Reiki, meditacije z glasbenimi, tudi antičnimi inštrumenti škodijo?« »V tokratnem obdobju, še posebno od leta 1932 s prihodom in spustom Bitja Kristusa na etersko raven bivanja in v naše srce, bi morali zato, da bodo Njegove Moči lahko v nas in skozi nas delovale, raztopiti, prevetriti vse predhodne filozofske, religiozne, kulturne, zdravstvene,..., tudi mnoge zdraviteljske oblike. V večini primerov so preživete oblike, strukture, inštrumenti, prijemi, pristopi, ki so nam vse do danes vladali, plod delovanja določenih oblasti kot moči sistema zunanje avtoritete. Mi pa se moramo potruditi izgraditi, vzpostaviti principe oziroma procese notranje avtoritete, osnovane na Kristusovi Zavesti skozi svobodno voljo in ljubezen do vsega, kar je dobro, predvsem za duhovni razvoj nas vseh kot bodočih stvarnikov. Omenjene oblike so se pričele razgrajevati že v 60., 70. letih prejšnjega stoletja (otroci cvetja) skozi oporekanja in ugovor do vsega, kar je bilo v "takratnem” sistemu moralno-etično sporno ali celo prepovedano. Sile oviranja razpiranja zavesti so naša gibanja kot osvobajanja namenoma izpostavile tveganju, napakam kot padcu v procese drogiranja, prepuščanja spolni »svobodi« in ostalim nesvobodam, odvisnostim. Rudolf Steiner nas je že v prvem delu 20. stoletja opozarjal, da je ena izmed najpomembnejših nalog Antikrista zvabiti nas v napačne, neprimerne duhovne New Age tokove. Poleg tega, da sile Temè, še posebno danes nadaljujejo svoj program preprečevanja razpiranja kolektivne zavesti skozi elektromagnetizacijo, digitalizacijo, zdravila, vojne, mnogotera ustrahovanja, raznorazne ...izme, kot tudi senzualizem, so ustanovile veliko šol duhovnosti, skozi katere bodo mnogim, tudi bodočim inštruktorjem omogočile doživljanje posebnih subtilnih, a najpogosteje iluzornih izkušenj. Vsa, trenutno zelo močna New Age duhovnost se je poklopila z obdobjem, ko je tudi Nebo kot naš Izvor to dovolilo in na nas spustilo plaz, tako novih kot tudi antičnih duhovnih tokov izven njihovega pravega časa in prostora. Le-ti so bili v 95 % pol pravi in pol zgrešeni, kar nas je uspelo popeljati na spolzke in ne ravno varne poti. »Počutim se bolje, o duhovnosti sem slišal, čeprav o njej ne znam skorajda ničesar povedati, saj je nisem razvijal in živel, bom pa vanjo vstopil, se vpisal v šolo, vsaj na tečaj za začetnike in se preizkusil v meditaciji,« nam je marsikdo zaupal. Verjamem, v vsemu lahko odkrijemo nekaj ali marsikaj dobrega, skorajda vedno pa manjkajo, primanjkujejo moči ljubezni oziroma izvajanje, služenje Stvarnikovi Volji skozi svobodo in ljubezen. Kot smo lahko razumeli, ali kot bi moralo biti: »Dam, ponudim ti nekaj novega, zanimivega, uporabnega, sam pa boš moral najti kamen primerne geometrijske oblike, na katerega boš čvrsto namestil novonastalo strukturo.« Ne želim govoriti o posamezniku, temveč o auri, vezani na Reiki oziroma, zakaj so nekateri elementi Reikija kot prijemi neprimerni, kar pa ne morem trditi za njegove oblike pranoterapije, ki naj bi jo izvajali z močmi srca. Vsekakor, uporabimo lahko tudi ostale metode sil srca, ki niso vezane na Reiki in njegovo omejeno polje delovanja. Ne glede na to, na katere moderne ali antične načine ali na nekaj, kar mi je najbližje in četudi dovolj poznano, se bom lotil meditirati, mi ne bo spremenilo ali povsem umirilo duše. Dušo mi lahko spremenijo določene vaje, kot je na primer koncentracija oziroma naravnanost na nekaj dobrega, ki krepko presega New Age tehnike, pa vendar le v primeru in trenutku, ko določen ideal preoblikujem v delovanje iz ljubezni. Vse prakse, ki vodijo v beg od življenja, misleč, da je smiselno zateči, odmikati se tudi v določeno duši všečno glasbo, je delovanje Luciferja. Na omenjene načine se resda bogatimo in sproščamo, pa vendar, ravnokar omenjene prakse lahko postanejo Kristusove moči le v trenutku naše polne prisotnosti, navzočnosti duha skozi voljo, da storimo nekaj resnično dobrega zase in svojo okolico. Kaj lahko dobrega storim danes? To bom tudi izpeljal, saj bom le skozi uresničevanje dejanj lahko prepoznal, če sem tega resnično sposoben in če je potrebno še kaj izboljšati, nadgraditi. Verjemite, tudi in predvsem na ravnokar omenjen način se razpira zavest, spreminjajo svetovna dogajanja, posledično pa tudi prihodnost kot usoda in karma celotnega človeštva. Nikar ne verjemimo, da ne obstaja vsaj nekaj tehnik kot načinov harmoniziranja, skozi katere lahko Bitje Kristus deluje skozi nas. Na to moramo biti vsaj pripravljeni, Ga prepoznati, sprejeti in  skozenj oziroma skozi nas v zedinjenju z Njim, se bo pričela udejanjati ne naša, temveč Njegova Volja. Kaj več o tem v vsebini Paruzija 2. Skozi covid, vojno, orožarsko, finančno, ambientalno,… krizo je za delo kot pospešeno in upajmo tudi pravočasno razpiranje kolektivne zavesti, še kako poskrbljeno. Pomagajo nam oboji, tako sile oviranja krepitve duha kot tudi Oče vseh Očetov (Oče Presvete Trojice), ki deluje izza vsega. Čas Milosti se je zaključil, sprejeti bo potrebno moči Pravičnosti, saj plavati proti toku Njegove Ljubezni, lahko postane pogubno. Veliko odgovornost nosimo vsi, glede na to, kaj vse smo Materi Zemlji prizadejali. Morda je rešitev spečih, kot ponoven izpit predviden nekje v daljni prihodnosti, daleč od današnjega časa, kot potrebnega procesa razdvajanja svetov, tudi v obliki ljudi-duš in ljudi nosilcev duha, človeštva pa v grdo in zlobno ter v lepo in dobro. V Očetovem Namenu, Ideji ali Projektu ne bo več prostora za velike moči Milosti, temveč predvsem za moči Pravičnosti. V nedogled ne moremo opravičevati lenobe, sprenevedanja, samopomilovanja, obtoževanja in sodbe do drugače mislečih, niti mlačnosti kot pasivnosti, nezaupanja v usodo, Karmo,… Verjamem, da nam tudi to vsebino nekaj ali nekdo v nas ni ali ne bo dovolil prebrati vse do predhodne povedi. Res je, veliko je tistih, ki so bili poklicani, a malo jih je Kristusa izbralo in Njegove nauke tudi pričevalo. Oblike podajanja snovi, diagnosticiranja in dela na sebi se resda spreminjajo v času in prostoru, a le v primeru, da niso osnovane na zakonitostih nas kot duha–dela Vsemogočnega. Prava poznavanja ali védenja, vezana na duha pa ostajajo ista, enaka. Naj vas spomnim na Steinerjevo delovanje, tudi skozi vsebino knjige Filozofija svobode, ki govori o svobodnem razmišljanju. Skoznjo pa lahko odkrivamo kako te moči pridobiti, vzdrževati in uporabiti. Kaj več o tem pa v prihodnjih poročanjih.

Vsekakor se bo nekoč pojavila nova oblika znanosti in poznavanja, ki bo morala čez približno dva tisoč petsto let postati povsem drugačna oblika in ne le substanca ali vsebina. Le-ta nam ne bo posredovana v tako zahtevni obliki dojemanja, pridobivanja moči poznavanj delec za delcem, tudi skozi intelektualno razmišljanje, temveč bo to nekaj sintetičnega (prepoznati bistvo) in živega tudi zato, da bomo takrat lahko prepoznali Budo Maytreyo….

Preživete oblike so vsekakor ovira za tokratno učenje in poznavanje. Enako se bo nekoč dogajalo z današnjimi hitro menjajočimi se oblikami, ko naše bistvo ne bo več duh, temveč Višji duh ali Jaz kot Imaginativna zavest. Verjamem, da se v mnogih, ki se ukvarjajo z New Age duhovnostjo, občasno ali celo pogosto in dovolj močno porajajo dvomi glede njihovega dosedanjega delovanja. Morda so skozi razpiranje zavesti, križišča usode ali celo skozi notranji klic prepoznali, da so pripravljeni na prestop v višje dimenzije Božjega, da vendarle vzamejo v roke svoj Križ in sledijo Kristusu. Dober preizkus, da poizvedo, kdo jim odgovarja in skoznje deluje je, da se skozi izrečene besede in do danes uporabljene protokole, obrnejo po pomoč h Kristusu ali Mariji ali Arhaju Mihaelu,…. Bo vseeno delovalo, ne glede na to, kdo je prisoten izza vidnega, petim fizičnim čutom zaznavnega? Duhovnega sveta Izvora vsekakor ne bomo preizkušali, pa vendar, če vse do danes uporabljani protokoli niso bili naravnani na Božjo Previdnost, se tokrat ne bo veliko dogajalo. Vrnimo se na Obuditev ali Posvetitev Lazarja.

Iniciral ali Posvetil je Lazarja in mu rekel: »Lazar, pridi ven!« Trenutek, odgovorite mi, ali je nekomu, ki je bil ravnokar obujen in obenem Iniciran od samega Kristusa, res potrebno reči, naj izstopi, naj pride ven iz votline, pred katero je bil prislonjen kamen? Ste morebiti že sami podvomili, ali je imelo Bitje Kristus resnično to v mislih? Kaj bi zatorej lahko z duhovnega vidika pomenilo: »Lazar, pridi ven!« Ko so kamen odstranili, je »umrli« prišel ven. Roke in noge je imel povezane s povoji in obraz povit s prtom. Nakar so Lazarja po naročilu Kristusa razvezali in pustili, da je šel. Zakaj in kam naj bi šel? Takrat so judovski voditelji kot veliki duhovniki in farizeji sklicali zbor in se odločili, da bodo Jezusa usmrtili.

Le zakaj? Kaj porečete, ali se danes ne bi dogajalo enako, v primeru, da bi nas Jezus in v njem Zavest Kristusa obiskala in med nami, četudi nekaj let ali desetletij prebivala? Ali bi ju večina, vsaj katoliško in pravoslavno naravnanega človeštva, še zmogla prepoznati? Se zatorej lahko še čudimo, da smo s tako lahkoto v zadnjih nekaj desetletjih uvažali in vpijali toliko raznorazne, tudi ezoterične navlake in se Inicirali z mnogoterimi močmi ali Zavestmi vprašljivega porekla? Nam morebiti Projekt-Človek in z njim povezano življenje, delovanje Jezusa in potreben spust Kristusa vanj ni bil primerno, morda celo namerno neprimerno predstavljen. Ali smo Njuno učenje in pričevanje vezali na preteklo delovanje, tudi nasilnega pokristjanjevanja, inkvizicije in delovanja tistih moči, ki so podedovale vse, kar si je Rimski Imperij zgrda prisvojil, tudi Iniciacije, ki so jih vladarji Rimskega Imperija pridobili od staroselcev? V primeru, da nečesa ali nekoga ne poznamo dovolj, nam zaenkrat še nihče ne preprečuje, da se o nečem, kar nam poraja dvome, kar je bolj zahtevno, skrivnostno ne bi dodobra pozanimali, se poučili. Znanje ni poznavanje in znanost ni modrost. V primeru, da nekoga ne poznamo dovolj, ga tudi ne zmoremo ljubiti. V mislih nimam zaljubljenosti duše, temveč ljubezen nas kot duha ter entuziazma duše do Izvora in vsega, kar je z Njim povezano. Bližnjice kot instant rešitve (usposabljanje in delovanje v imenu nekoga) se ponavadi kaznujejo in kaj lahko preprečujejo razpiranje zavesti. Za vse, kar kot duh dovolimo neplemenitega duši in egu početi, čustvovati, govoriti in razmišljati, smo še kako odgovorni. Vsaj zato, ker se nismo potrudili tega prepoznati in na primeren, zdrav način vse nesvobodne ali neplemenite moči premostiti. Potemtakem tudi Zemlja nikakor ni v Vesolju izgubljeno zrno mivke brez nikakršnega pravega pomena, v kar verjamejo ali so še dandanes prepričani mnogi filozofi.

Pa vendar, zakaj je Kristus zaklical z močnim glasom in zapovedal Lazarju, naj stopi ven iz votline? Kaj potemtakem pomeni, Lazar pridi ven: »Lazar, ne boš me več našel tam v duhovnem svetu, našel me boš tu, tu me moraš iskati! Izstopi iz duhovnega sveta, v katerem si se nahajal zadnje tri dni, kot se je to dogajalo v vseh procesih Iniciacij vse do danes! Ne boš me več našel na Soncu, saj sem moral sestopiti na Zemljo in reševati globok Padec ali odmik človeštva od njegovega Izvora. Tu, le tu na Zemlji me lahko odkriješ.« Ne pozabimo, da so bili antični Posvečenci heroji Sonca, saj so s svojim Jazom, dušo in delom eterskega telesa, ki je skoraj povsem izstopil, se oddvojil od nas kot preostale celote, izkušali Kristusa v duhovni sferi Sonca.

Za lažje razumevanje si preberimo, kako je pred dvemi tisočletji izgledal Krst, Iniciacija ali Posvetitev v vodi, kar je izvajal ali bil Božji posrednik Janez Krstnik. S prihodom Kristusa, leta 30. n. štetja, pa se je proces Krščevanja korenito spremenil in trajal le do leta sto po našem štetju, ko so Rimskokatoliški Posvečenci ponovno pričeli Krščevati v vodi skozi vodo. Ne pozabimo, da je Janez Krstnik, ki je bil velik pred Gospodom in že v materinem telesu napolnjen z Božjim Duhom, spreobrnil h Gospodu, k njihovemu Bogu veliko Izraelovih sinov in obenem tudi vedel, da se Krstu v vodi odštevajo zadnji trenutki človeške zgodovine in zato napovedal: »Jaz vas Krščujem v vodi za spreobrnjenje, toda On, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo Krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, plevel pa sežgal z neugasljivim ognjem.« (Mt 3,11-12) Vsekakor srčno svetujem, da si budno, povsem navzoče preberete tretje poglavje Evangelija po Mateju in Luku ter prvo poglavje Janezovega Evangelija (Obujeni Lazar). Proces Krščevanja v vodi je v pojasnilih Enza Nastatija, št. 160 na strani 92 opisan v knjigi Saint Germaina z naslovom Jaz Sem: »Vsaka ponovitev deluje na etersko telo in se vanj vtisne. S Posvečenstvom pride do trenutne in lažje ločitve duševnega in eterskega telesa od fizično-snovnega telesa na način, da se bodo duhovne resnice, ki so bile prejete z dušo, lahko vtisnile v etersko telo v trenutku, ko bo prišlo do ponovne spojitve obeh teles s fizično-snovnim telesom. To se je odvijalo na primer med Krstom s potopitvijo, ki ga je prakticiral Janez Krstnik, med katerim je voda, ki je sorodna z eterskim elementom, omogočila ločitev omenjenih teles v učencu, ki se je na to pripravil.« Za lažje razumevanje Krsta v Ognju sledi še Enzov odlomek iz webinarja z naslovom Significato Guerra, Covid, crisi e pulizia DNA, Montepulciano, 27.10.22: »Poglejmo si, kako bi se lahko povezali z zavestjo Kristusa kot močmi Jaz Sem in postali njegov inštrument. Skozi Sveti Krst smo postali Kristjani, kar je zapisano tudi v Knjigi v Zakristiji. Toda, ali je temu res tako? Prejeli smo le Krst v vodi ali z vodo, ki pa je le priprava na Krst-Ognja-Duha, kar je bilo v Evangelijih jasno povedano. Ste Krst Ognja morebiti vseeno prejeli? V primeru, da ga niste, potem niste pravi Kristjan. Janez Krstnik je izvajal Krst v vodi, ki je bil le priprava za Krst v Ognju, s katerim je pričel Krščevati Jezus Kristus, kar se je nadaljevalo vse do leta 100 našega štetja, vse dokler niso tedanji nepismeni Apostoli nanj pozabili in se vrnili na Krst v vodi. Glede na ravnokar povedano zatorej nismo Kristjani. Poiskati morate nekoga, kar ne pomeni, da bo to Posvečen duhovnik rimskokatoliške Cerkve, skozi katerega boste prejeli Ognjeni Krst. Le-ta ne bo izveden z močmi fizične sile toplote, temveč skozi duha (element ogenj), ki je Jaz tistega, ki Krščuje in skozi katerega se pretakajo tovrstne Milosti Bitja Kristusa. Vsekakor to ne bo horizontalna prošnja iz radovednosti ali zato, da nas bo Bitje Kristus reševalo iz kakršnihkoli težav, temveč bo to vertikalni vzgib, spust in prisotnost duha, notranja pobuda nekoga, ki Krst potrebuje, ki se zanj odloči in je nanj pripravljen. Skozi znak Križa na prejemniku Krsta le-ta neposredno prejme povezavo in odnos s Kristusom. Od trenutka prejema Krsta v Ognju in primerne zahvale zanj, bo Zavest Kristusa lahko delovala v nas. Da ji bo to dovoljeno, resnično omogočeno, bodo poskrbele moči naše vere, popolnega prepričanja in hvaležnosti. Glede na to, koliko moči vere, zaupanja, prepričanja, naravnanosti, entuziazma kot etra toplote duše in navzočnosti nas kot duha bomo uspeli gojiti, vzdrževati, tolikšno bo tudi Njegovo delovanje v nas in skozi nas v okolico.« Skozi Krst ali Iniciacijo smo Zavest Kristusa povabili vase. Glede na to, da Ona v nas že živi in nikoli ne vstopa v našo svobodo misli, besed, čutenj in dejanj, smo Ji z odločitvijo in prejemom Krsta ter zahvalo zanj dovolili, da skozi nas kot celoto tudi deluje. "Ne jaz, temveč Kristus skozi nas. Kristus, Ti razmišljaj, govori, čuti in udejanjaj skozme,” bi se danes lahko glasil naš dialog kot odnos in sodelovanje z Njim. Ali je morebiti ravnokar opisano že nova, današnjemu času primernejša oblika povezovanja, sodelovanja in delovanja? Vsekakor, Krst ali Posvetitev se, če je le mogoče, izvaja in prejema na tešče, od polnoči naprej po sončni uri. Kristusa lahko resda povabimo vase, ali mu dovolimo delovanje v nas ali skozi nas kadarkoli, pa vendar bodo najprimernejše jutranje ure dneva. Namreč, do polnoči se duh in duša od nas odmikata, po polnoči pa ponovno spuščata, utelešata. Predvsem mi kot duh naj bi se do jutra vrnili v čist tempelj kot fizično-snovno telo. Trije botri Podnarave dobro vedo, kaj bomo morebiti zjutraj prejeli, zato se skozi hrano, zdravila, fitopripravke,...v nas zlahka naseljujejo in obenem preprečujejo tokrat zavestno zedinjenje s Kristusom. Njegova Zavest močno presega Zavest treh botrov Temé, zato lahko On vstopi ali se aktivira kadarkoli. Na nas je, da se vseeno potrudimo ostati ali postati čisti, predani, dovolj navzoči in hvaležni. Ob uspešni Posvetitvi ali Krstu se iz naše notranjosti, predvsem pa iz podzavednega in nezavednega nemudoma razbežijo ali odmaknejo vse sile oviranja razpiranja zavesti, dokler jim šibkost nas kot duha skozi ego ne dovoli ponovne vrnitve ali naselitve novih, morebiti še nepoznanih dvojnikov. Po prejemu Krsta, skozi Rimskokatoliško Cerkev pa Zakramenta, je potrebno, da se za tovrstne Milosti tudi zahvalimo, predvsem skozi Duhovno Obhajilo doma ("zaprimo se v svojo sobo in molimo na skrivnem"), saj za zahvale, prošnje, popravila škode in izprašanja vesti v današnjem času, vsaj odrasli in dovolj navzoči v duhu, ne potrebujemo več posrednika. Ali so nam duhovniki Rimskokatoliške Cerkve že kdaj zaupali, da lahko Blagoslavljamo in Posvečujemo tudi mi? Toda, za nekaj podobnega potrebujemo Darove Božjega Duha, ki jih ne pridobimo le skozi študij Teologije in prejem Mašniškega Posvečenja, temveč tudi skozi Janezovo ponotranjeno Cerkev oziroma predvsem skozi odgovorno in predano delo na sebi. Še posebno danes bi morali vedeti: »En korak v znanju, poznavanju in trije koraki v morali.« Botri ali tri Zavesti Antikrista kot Anti-Jaza dobro vedo, zakaj nam ponujajo določene New Age Iniciacije, saj skozi nekatere izmed njih lahko že naslednji dan odpiramo čakre in prevajamo, prenašamo duhovne »energije«, kaj kmalu pa tudi Blagoslavljamo in Iniciramo. Ne pozabimo, da smo dodobra vstopili v obdobje Antikrista, morebiti celo Apokalipse kot Razodetja, vsaj v svoji notranjosti, zato morebiti tako malo vemo o Iniciacijah, Posvečenstvih, Krstu. Kaj več o tem, tudi o Darovih Božjega Duha, Duhovnem Obhajilu pa v petem poglavju knjige Kakšna bo naša prihodnost, smo pripravljeni in v že omenjeni vsebini Paruzija 2. Ne bo odveč povedati, da se je priporočljivo pozanimati tudi glede uspešnosti samega Krsta, Iniciacije ali Posvetitve, tako za osebo prejemnika, kot tudi njenega kolesa, motocikla, avtomobila, stanovanja, hiše, parcele, gozda, travnika, polja, sadovnjaka, ki ji je bil zaupan v upravljanje. Morda pa naša dlan tokrat ni bila pravi Kristusov inštrument. Zakaj vam to pripovedujem? Zato, da se bomo zavedali odgovornosti tistega, ki Krščuje in onega, ki Posvetitev prejema in da bomo zmogli primerjati sodelovanje z našim Izvorom ter ostalimi potmi Iniciacij. Dovolite, da vas še enkrat vprašam: »Ali verjamete, da bo v tako pomembnem in zahtevnem času človeške zgodovine, ki ga v večini primerov ne živimo dovolj navzoče, resnično zadostovalo, da se za pomoč in/ali dovoljenje delovanja, obračamo na določene Zavesti ali Mojstre, Vodnike, četudi le-ti delujejo na duhovni, duševni in eterski ravni življenja, ki pa premnogokrat z našim Izvorom kot Projektom-človek nimajo veliko skupnega?« Še nekaj, da ne pozabim, kakršnokoli plačilo, četudi le cent ali euro, ki ga namenimo prejetju Iniciacije ali Zakramenta, lahko zlahka izniči uspeh, potrditev, uresničenje le-te ali tega. Naše materializirane talente-denar lahko namenimo za učni material, predavanje, delavnico, morebiti le kot pomoč za preživljanje tistega, ki Krščuje, Inicira, nikakor pa ne za sam proces Krščevanja. In nikar ne pozabimo: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte, darujte." Če že, potem lahko zaprosimo le za ceno vozovnice druge klase avtobusnega ali železniškega prevoza v primeru, da se moramo k nekomu, ki potrebuje Posvetitev, pripeljati. Pravi Božji Dar, Zakrament ali Reiki stopnja na primer je le eden, ena, med seboj se razlikujejo le po tem, koliko nam Zavesti izza vidnega lahko zaupajo, dovolijo, zmorejo skozi nas delovati, glede na našo stopnjo zavesti. Kaj porečete, ali za omenjene procese resnično potrebujemo sedem Zakramentov, toliko in toliko stopenj določenih Iniciacij? Ali res nekdo in v vsakem primeru dovolj odgovorno preverja, če in kdaj smo za nekaj podobnega povsem pripravljeni, če smo še nosilec ali zaupanja vreden inštrument določene Zavesti, na primer Kristusa, Reikija…? Kaj pa, če nam je kot posredniku bil nekoč namenjen, zaupan Dar in pozneje zaradi našega Padca tudi suspendiran, odmaknjen in še dandanes čaka, da odmik od Izvora ozavestimo, se opravičimo, predvsem pa spremenimo, razpremo zavest? Ali tudi nekaj podobnega še kdo preverja? Najmanj kar se v času suspendiranega Daru Iniciranja, Krščevanja, Blagoslavljanja,... lahko dogaja je, da se skozi naše prizadevanje-delovanje nič duhovnega ne uresničuje. Morda pa z našimi gestami kot protokoli, ki služijo tudi Posvečevanju, lahko v dobri veri, se razume, kaj ne ravno dobrohotnega v nekoga vstopa? Saj še pomnite izrek: “Ko mačke ali duha ni doma, miši ali dvojniki plešejo." Veliko podobnih vprašanj bi si še lahko zastavili, četudi bi nanje skozi um, ki laže in nesvobodno razmišljanje, težko našli prave, povsem resnične odgovore. Lahko bi kaj rekli tudi o skupinskih molitvah, meditacijah, celo med vožnjo v avtobusu, kot luknji ali praznini v duhu, o zaščiti pred določenimi, ne dovolj poznanimi terapijami kot prijemi, o energetskih tehnikah harmoniziranja, o anestezijah, nihalu, biotenzorju,... še posebno v primeru, da smo se za nekaj podobnega vseeno odločili. Kaj menite, bi se bilo dobro vsaj zaščititi skozi prošnjo naslovljeno na svoj Izvor kot Sveto ali Presveto Trojico: †«... prosim, naj vame kot celoto vstopi le tisto, kar je v Tvoji domeni, pod Tvojo zaščito...". »…, hvala Ti za poslušano in verjamem tudi uslišano prošnjo.« † Nadaljujmo z Mariovim opisom Iniciacije Lazarja, s katerim smo tudi pričeli naše tokratno poročanje.

Toda, bolj kot smo se približevali vedno večji gostoti (prizemljitev in zajetnejši vstop sil Temé) našega fizično-snovnega telesa in prihoda Zavesti Kristusa, v manjši meri smo si lahko dovolili nadaljevanje predhodnega procesa Iniciranja. Namreč, v primeru, da bi nadaljevali s starodavnimi antičnimi potmi, še posebno atlantidskih načinov povezovanja z Duhovnimi Svetovi, bi izgubili podporo Izvora, kar bi lahko povzročilo tudi smrtne izide bodočih Inicirancev ali Posvečencev. Res je, tudi to so nekoč mnogi Posvečenci vedeli in upoštevali.

Želim vas še enkrat spomniti, da so tudi tri Zavesti Antikrista (Lucifer, Ahriman in Asure) duhovna bitja. Trije borci precej višjih zavesti (Angelska = Imaginativna, Nadangelska = Inspirativna in Intuitivna zavest Arhaja) nas zlahka zapeljejo v skušnjave ali na stranpoti? Šele z dovolj razvito = razprto Inspirativno zavestjo lahko nekdo, ki je na sebi resnično veliko postoril, prepozna, kdo mu šepeče, odgovarja na postavljena vprašanja, ali se morebiti le prikazuje (pomislimo na mnoge samoimenovane jasnovidce, jasnoslišce, mediume,…). Pred Posvečencem-človekom-nosilcem Inspirativne zavesti se bitja oziroma zavesti Podnarave ne zmorejo več skrivati ali pretvarjati, prikazovati v preobleki Arhaja Mihaela, Marije kot matere Jezusa, Boginje Narave, Zaščitnice in Pomočnice človeštvu ali Vesoljne Modrosti (štiri aspekti Marije kot duhovnega Bitja),…. Kaj več o tem, tudi o določenih seansah postavitev družin, si lahko preberete v naših novicah z naslovom Razlika med Ljubeznijo in zaljubljenostjo (2. del) na strani 6 in 7. Članek lahko brezplačno naročite in prejmete po elektronski pošti, kakor tudi ostala naša poročanja. Verjemite, za današnji čas še kako pomembna tema. Morda bo še najbolje, da vam ravnokar omenjeno posredujemo kar Zdaj. Bodimo pozorni na prijeme reševanja skaljenih medosebnih odnosov skozi nekatere prijeme družinskih postavitev. Lahko se namreč zgodi, da se moči ega (vsota vseh vzorcev ali dvojnikov iz podzavednega in nezavednega) pretvarjajo in nas zavajajo skozi besede in obnašanja, gestikulacijo soudeleženih na seansah družinskih postavitev in sicer na način, da se nam predstavljajo ravno v takšni luči, da bomo mislili, da so resnično izraz tistih, ki jih ni poleg in o katerih ali skozi katere teče beseda na vročih stolih improvizacije ali simulacije. Egovska druščina si nikakor ne želi, da bomo medosebne odnose vzorno, spoštljivo in dokončno izboljšali, zato zlahka izbirajo besedne zveze in strategije, ki bi nas zmogle zadržati v starih vzorcih, navadah, trpljenju, stranpoteh, ali nas v le-te še bolj zapeljati. Moram vas še spomniti, da so egovski dvojniki Luciferske in Ahrimanske narave, zavesti ali le njihov inštrument, torej višjih zavesti, kot smo mi kot duh, in sicer Imaginativne ali Angelske in Inspirativne ali Nadangelske zavesti in zatorej sposobni z levo roko dodobra pretentati še tako inteligentnega, razumnega človeka, morda tudi modreca, ki njihove narave ne pozna dovolj. Zvito nas zmorejo zadrževati v starih vzorcih in si prizadevati še naprej hraniti se skozi bolečinska jedra sočloveka, kot je o tem pisal Edi Draščič v novicah na temo Zaljubljenost in ljubezen (1. del). Roko ali bolje dlan na srce, dvojnikov v veliki večini nismo sposobni vedno in povsod imeti na povodcu, povsem krotiti in prevzgojiti v sebi, kaj šele v drugih. Se resnično poznamo, in ali smo že postali pravi človek, osvobojen vseh sil oviranja razpiranja zavesti? Pomislite, dvojniki kot vojska generalov Temé so se sposobni celo prikazovati jasnovidcu, mediumu v luči ali v obliki duše in zavesti pokojnikov, Angelov, Nadangelov, Marije, Jezusa,… in skozi njih sporočati neresnice, s katerimi bodo v dobri veri zavajali iskalce pomoči. Zakaj, vam ponovno ne bo težko ugotoviti. Vodja delavnice družinske postavitve bi moral biti pravi razsvetljenec, da ne rečemo kar Posvečenec, vsaj Inspirativne zavesti, da bi omenjene sile ali zavesti zmogel prepoznati, povsem varno voditi seanso in zaščititi vse udeležence družinske postavitve, saj se med samo seanso lahko razvežejo in pobesnijo mnoge, tudi precej hude egovske zveri, ki bi si z lahkoto izmenjale prebivališča oziroma se preselile iz enega v drugega soudeleženca delavnice. Kot smo lahko razumeli, dokaj popolni razvoj Inspirativne zavesti je namreč varovalo, da prepoznamo, s kom imamo opravka. Zavest ali bitje se nam takrat tudi pošteno predstavi: »Jaz sem Lucifer ali Nadangel-Arhaj Mihael, Jezus-Logos, Kristus-Logos vseh Logosov, Marija Zofija,.... Kaj menite, ali bi v Sloveniji zlahka našli človeka nosilca Inspirativne zavesti, ki je v sebi prevzgojil vse duševne in eterske nesvobode in bi zato imel popoln vpogled v duševni in delno tudi v kolektivni duhovni svet bivanja? Je v sosednjih deželah ali narodih morebiti kaj bolje? Dobri vprašanji, mar ne? Verjamem, težko se je presesti iz udobnega naslanjača oziroma vstati v povsem vertikalno držo polne navzočnosti duha in se soočiti, si izprašati vest, se v svoje delovanje večplastno poglobiti in ga morebiti bolj ali manj prevetriti. O grehu in kazni ne moremo govoriti, lahko pa vsaj razmišljamo o odgovornosti in posledicah naših početij, zatiskanju oči,…. Čeprav mnoge seanse, terapije delujejo, množično navdušujejo, še ne pomeni, da so vedno inštrument pravih, dobrih in pravičnih moči ali bitij, zavesti. Neželene antievolucijske posledice se v večini primerov ne razodenejo kmalu, saj si sile oviranja duhovnega razvoja prizadevajo, da jih ne bi prepoznali in prevzgojili. Tako nekako bi o tem Rudolf Steiner, idejni oče Antropozofije ali znanosti o Duhu, ki si prizadeva združiti duhovno v Vesolju z duhovnim v človeku. Ravnokar prebrano (Družinske postavitve) smo povzeli iz predavanja Maria Iannarellija. Da ne pozabim, ego in vsi njegovi dvojniki, zdaj že borci dveh botrov: Luciferja in Ahrimana kot dveh generalov Antikrista se bojijo srečati in soočiti s človekom močnega duha. Namreč, v tem primeru se mora dvojnik umakniti od tam, kjer domuje ali pa se spreobrniti, Pokristjaniti (postati celo pomočnik posameznikovemu razvoju kot razpiranju zavesti). Zdaj pa še nekaj o Reikiju: »Reiki pomeni v japonskem jeziku Univerzalna Življenjska Energija, Poživljajoča Božja Moč ali/in umetnost zdravljenja skozi prenos Univerzalne Življenjske Energije. Ne pozabimo, da je beseda energija posplošen, poenostavljen oziroma ponesrečen izraz za silo, moč ali bitje, zavest toda katero? Morebiti poimenovanje Bitja ali Zavesti Kristusa, čeprav ga v času rojstva Reikija še nismo poznali pod tem imenom. Nekatere vsebine, ki opisujejo veliko tega, kar je vezano na Reiki, omenjajo Ljubezen, tudi Jezusa in Kristusa kot Moči Izvora, v Iniciranca pa se ju ne povabi. Le čemu, ali mislimo, da ju nismo vredni, ju ne poznamo, se Ju morebiti v moderni eri celo sramujemo, da uporabljamo besede, kot so Univerzalna Življenjska Energija ali ime določenega Mojstra. V primeru, da na dobro zaprti steklenici, v katero je položeno sporočilo ni bilo napisanega celotnega naslova in pravega imena prejemnika, na primer Jezus Kristus, Linhartova……, le-to ne bo prispelo na pravi naslov. Še nekaj o energijah, in sicer, ko je Rudolf Steiner uporabljal besedo energija, je imel v mislih pasivno moč ali silo, ne pa aktivno moč, ki deluje v nekem bitju. Energija so bili zanj tudi trije izigrani etri (elektrika, magnetizem in atomska sila), ki ne delujejo blagodejno na nas kot celoto. Pomembno je, da smo vsaj glede začetka kakršnegakoli dialoga z duhovnim svetom še posebej natančni. Namreč, vsaka beseda ali poved mora biti dovršeno izbrana. Dve različni besedi ali poimenovanja pomenita dve različni ideji, dve duhovni entiteti ali različni bitji, zavesti. Naučiti se bo potrebno izbrati kot prepoznati in ubesediti prave besede za nagovor kot prošnjo ali zahvalo namenjeno Svetemu Duhu, Sinu, Mariji, Nebeškemu Očetu. Čeprav Kristus živi v nas, ne bo nepovabljen, nenaprošen vstopal v naše tri svobode (misliti, čutiti in delovati), glede na to, da smo v projektu svobode in ljubezni. Morebiti se bo od nas celo odmaknil v primeru, da ga nismo prepoznali, se Zanj odločili, saj smo skozi Iniciacijo vase povabili neko drugo Bitje oziroma Zavest. V koga ali kaj smo bili zatorej Inicirani? V Reiki Mojstra ali v Reiki Univerzalno Življenjsko Energijo, v Zavest Reiki,…? Še nekaj, da ne pozabimo, v primeru, da odkrivanje vzrokov neharmonij in odpravo le-teh skozi postavljanje vprašanj in prošenj za delovanje, prelagamo na določene Zavesti (tudi skozi simbole), omejujemo svoj razvoj, razpiranje treh Višjih Zavesti in sebe kot duha-delčka Vsemogočnega, Vsevednega in Vsepovsod prisotnega. Nekaj podobnega se dogaja skozi radiestezijske obravnave z nihalom oziroma bitjem, ki nam skozenj odgovarja in poleg tega morebiti izstavlja tudi visoke račune. Težko bi verjel, da se nekaj podobnega dogaja v primeru, da smo Kristusov inštrument. Nadaljujmo z Mariovo vsebino:

»Zadnji mož, ki je zmogel izpeljati to dejanje oziroma prvi, ki je to s svojo voljo zmogel, je bil Lazar, saj mu je sam Kristus omogočil in pomagal, da je s fizično-snovnim telesom na lastno oziroma notranjo pobudo izstopil iz svojega eterskega telesa ali obratno, z etersko dimenzijo bivanja je izstopil iz fizično-snovne. Lazar zatem umre, toda to ni bila smrt kot vse ostale. Namreč, etersko telo se je od fizično-snovnega telesa resda odcepilo, toda ne povsem. V trenutku, ko Bitje Kristus ponovno vstopi in omogoči ponoven vstop Lazarjevega eterskega telesa v fizično-snovno telo, se na Zemlji nazdravlja izredno pomemben proces, ki je bil do tega trenutka mogoč le v duhovnem svetu.«

V grško-rimski zgodovini pred prihodom Jezusa (Logos ali Beseda), pozneje še Kristusa (Logos vseh Logosov) so podobne antične in danes že nevarne Iniciacije tedanji svečeniki izvajali v svetiščih, ki so jih Grki poimenovali Necromanteion. Duše in eterska telesa so se iz fizično-snovnega telesa resda oddaljila, opravljala astralna potovanja ter poročala svečenikom o preteklosti in tudi marsikaj, kar bi nas lahko zanimalo o prihodnosti, čeprav je le-ta pod ključem in zatorej ni zabeležena v žarku svetlobe kot Akaških zapisih. Nadaljujemo z Mariovim poročanjem:

»Iniciacija Lazarja se ne odvija v tistih treh dneh in pol, kot se je lahko povsem varno vršila pri njegovih predhodnikih, temveč poteka v trenutku, v katerem se Lazar prebudi in kot na novo utelešen, doživi neposredno izkušnjo Kristusa na Zemlji. To je bil začetek Samoiniciacije, ki je bila v tem primeru izvedena od samega Kristusa. Lahko bi jo poimenovali prodromska (predhodna) Iniciacija ali svobodna Avtoiniciacija, ki je po Christianu Rozenkreutzu bila ali je na voljo celotnemu človeštvu. Torej, človek bo tudi skozi meditacijo in koncentracijo zmogel delovati na svojo kri, ne da bi vmes poseglo karkoli tujega, zunanjega ali magičnega. Da se bo omenjeno lahko tudi zgodilo, moramo na naše razmišljanje delovati z voljo svojega Jaza ali skozi sebe kot duha na način, da bomo sposobni v glavi vsaj delno ločiti etersko telo od fizično-snovnega telesa (ločitev eterskih od fizično-snovnih možgan). V tem trenutku za zavest sveta umremo, rodi pa se Višja zavest. Vsekakor proces, ki bi lahko bil nevaren v primeru, da ni izpeljan skozi zakonitosti Duha oziroma, če ni pospremljen z Jazom kot duhom in s Kristusom. Rudolf Steiner je nekoč to povedal: »Lahko bi tudi umrli, saj smo iz nas kot celote izločili organ življenja kot etersko telo.« Pa vendar je bilo to potrebno, saj smo morali doseči Samoiniciacijo, ki ne bo odvisna od nikogar, temveč samo od mene kot duha. Res je, to nam je prineslo ali omogočilo Bitje Kristus. Čeprav je, gledano iz večih zornih kotov, to majhna smrt, pa vendar smrt za Življenje ( In Cristo morimur = umreti v Kristusu). Kaj se je v resnici zgodilo skozi doživljanje Lazarja? Lazar je v treh dneh in pol resda živel v duhovnem svetu, a za razliko od svojih predhodnikov, tam ni srečal Kristusa. In kaj se je dogajalo z eterskim, duševnim in duhovnim telesom, ko je Lazarja poklical Jezus Kristus? Omenjena telesa ali ravni bivanja so bila prežeta s Kristusovim Impulzom. V trenutku, ko je Kristus izvedel proces Vstajenja, ki smo ga poimenovali Obuditev, je Iniciral Lazarja in vanj kot prvega človeka izlil svoj Impulz. Lazar je zatorej prvi človek, ki je ravno skozi opisano Iniciacijo prejel Impulz ali Jaz Kristusa. Pozneje je Lazar, takrat že Lazar-Janez-Evangelist v Janezovem Evangeliju poročal in pričeval, kaj se je v njem zgodilo: »Jaz sem to živel, govorim vam, kaj sem jaz doživel, kar sem jaz živel in izkusil. Ne prinašam nečesa, kar bi prejel ali slišal od drugih kot sporočilo. Moje pričevanje je resnično, saj sem jaz tisti, ki sem vse to oziroma vse opisane dogodke tudi doživel.« Bitje Kristus pa nam je skozi Jezusa zaupalo: »Zahvaljujem se mojemu Očetu, kajti jaz vem, da je Njegova Volja vedno prisotna in delujoča.« To so mnogotera sporočanja, ki smo jih prejeli in nanje pozabili, toda korak za korakom jih ponovno odkrivamo in iz njih ustvarjamo vedno bolj dovršeno in organsko sliko, mozaik. Izkušnja Lazarja je edinstvena, ki ji ni enaka nobena, ne v obdobju pred njo, niti za njo. Vsak trenutek človeške zgodovine je trenutek, v katerem se spreminjata tako Iniciacija kot zavest. Namreč, glede na razprtje kolektivne zavesti se v nas ljudeh odvijajo velike spremembe, pa čeprav je rezultat in motiv vedno isti (Iniciacija kot pot nazaj v svoj Izvor = Inizio, a ne kot že omenjeno, nezavedno ustvarjeno bitje (creatura), temveč kot ustvarjalec-stvarnik-creatore, zavedajoč se sebe in Izvora). Kot sem že omenil, oblika mikrovesoljne Iniciacije, ki predvideva izstop ali ločitev eterskega od fizično-snovnega telesa za tri dni, se v času približevanja Kristusovega prihoda skorajda ni smela več izvajati. Pred letom 0 pa vse do leta 33 n. štetja, smo se ji morali vedno bolj izogibati. Roditi se je zatorej morala drugačna, nova Iniciacija ali Posvečenstvo. Prstan kot povezava med antično Iniciacijo in takratnimi Skrivnostmi ter novo Iniciacijo in novodobnimi Misteriji, je postal in ostal Lazar-Janez, v katerem neposredno deluje Kristus. Ta vrsta Iniciacije je zatorej zaključek antične in začetek nove Iniciacije, ki je v svoji obliki unikatna. Nekaj let zatem se je skozi Kristusovo delovanje zgodila nova Iniciacija Savla, ki je postal Pavel, pa vendar ne v enako pomembni obliki kot Lazarjeva, saj je Kristus zaradi Jezusove smrti in Vstajenja postal še močnejši=Višja Zavest. Enako bi lahko trdili tudi za Marijo Magdaleno na Velikonočno nedeljo. Vsekakor je tudi Pavel iz Damaska posebno bitje, ki je celo sam izjavil, da je prematuro (prezgodaj zrel, prezgoden), pa ne zato, ker se je rodil pri sedmih mesecih, kar bi pogojevalo ali le nakazovalo določene astralne (duševne) in eterske moči, značilnosti. Pavel je bil namreč tudi državljan Rimskega Imperija, ki naj bi razširil Krščanstvo po vseh deželah rimske vladavine,…. Glede na to, da po smrti Mesije na Križu, Pavel ni zmogel zaznati Križanega v duši Zemlje itd., se je to vseeno zgodilo in mu bilo omogočeno po srečanju s Kristusom v Damasku. Tam ga je prepoznal, zatorej zaključil z antično Luciferično Lučjo, ki ga je slepila in premamljala, nakar se je pričel odpirati novi Kristusovi Svetlobi. V njem se je razprlo samozavedanje Jaza v obliki, ki je bila povsem dozorela predhodnica za vse človeštvo. Celo sam je izjavil: »Jaz sem prvi,….« Vsi bomo slej kot prej doživeli izkušnjo Damaska skozi vstop v živ odnos s Kristusom, a ne več skozi antično obliko travm, kamor uvrščamo tudi Krst v vodi. V nas bo gorela Luč, ki se za vsak Božič poraja v naši duši, ki pa se je še dandanes ne zavedamo. Ko je Lazarja Iniciral sam Kristus, je vanj izlil ali prenesel samega sebe oziroma, če smo še bolj natančni, vanj je prenesel del svojega Makrokozmičnega Jaza. In to bitje, takrat že Lazar-Janez, pozneje pa tudi Janez Evangelist, bo imelo posebno poslanstvo, kar smo lahko izvedeli skozi Pavlovo zanimanje in vprašanja, ki jih je postavljal Mesiji glede tega, kdo ga bo izdal, glede načina Njegovega govorjenja temu bitju-Apostolu-Janezu in o tem, kako lahko Janez razume, kaj, kako, zakaj in kakšen bo odgovor Jezusa Kristusa. Ves dogodek je bil prikazan kot v filmu. Janez je bil z glavo prislonjen na prsni koš Kristusa in preden je prejel odgovor, je glavo prislonil na Srce Kristusovo. Odgovor je prejel iz Srca Kristusovega, ki je organ poznavanj ali védenj. Naša srca že dolgo niso več organ védenja, a bodo nekoč ponovno to postala. V tistem trenutku se je v bitju-Janezu Evangelistu organ poznavanja ponovno ponastavil in se vrnil v srce. To pa se ne more zgoditi, če se ne izpelje proces transmutacije ljubezni, fizične oblike-eros v duševno obliko ljubezni. Ko se je ravnokar omenjeno v Lazarju uresničilo, se je Kristus zahvalil svojemu Očetu rekoč: »Moj Bog, kako si me poveličal.« ***** Iz najbolj fizično-čutne ljubezni, ki se imenuje eros, skozi družinsko ljubezen z imenom filea (philea), se lahko povzpnemo vse do duhovne ljubezni, ki jo imenujemo agapeo. Le-to nam je skozi največje žrtvovanje, ali bolje darovanje in izpeljano z največjimi močmi ljubezni ter svobode, izrazilo Bitje ali Zavest Kristusa. ***** O tem nam pripoveduje Rudolf Steiner, kot zadnja poznana reinkarnacija istega bitja-duha, nekoč Aristotela, Lazarja - Janeza Evangelista in Tomaža Akvinskega v svoji knjigi, z naslovom Janezov Evangelij v odnosu z ostalimi tremi. Kristus je to skozi Jezusa resnično rekel, saj je videl, kako se je vse, kar si je zamislil, v Lazarju tudi uresničilo. Opaziti je bilo velik kakovostni premik Lazarja, od Iniciacije ali Obuditve, pa vse do trenutka Zadnje Večerje. In kaj se je zgodilo naslednji dan po Kvantnem skoku ali premiku z Lazarjem-Janezom pod Križem na Golgoti? »Sin, to je tvoja Mati, in Mati, to je tvoj sin,« jima je iz Križa zapovedal Jezus. Kristus, ki od Oljčnega vrta naprej ni bil več prisoten v Jezusu, je najprej spreobrnil Luciferja, kar pomeni, da je vsa Luciferjeva modrost v Nebesih bila spreobrnjena. Ne obstaja več Antična Izis Sofia, temveč nova Sofia-Brezmadežno spočetje kot Mati Vesoljne Modrosti (Sofia), ki je v sebi nosila Modrost celotnega Vesolja. Pod Križem na Golgoti, kjer sta bila poleg vsaj ostalih treh žena, tudi učenec Lazar-Janez in Marija Sofia, v katerih je že bil prisoten Kristusov Impulz, je bilo Janezu rečeno: »Vzemi Marijo s seboj, imej jo vedno pri sebi, skrbi zanjo in jo varuj, zato da boš zmogel spreminjati in vplivati, navdihovati vsa duševna telesa ljudi, ki se bodo hoteli napolniti z Njo-Marijino Vesoljno Modrostjo. Ti imaš od tega trenutka dalje Polno moč navdihovanja vseh duševnih teles Zemljanov, vse dokler le-ti ne bodo postali Nova Iside (Izis-Sofia, kar pomeni napolnjeni s Svetim Duhom. Izis, Oziris in Horus kot Sveti Duh, Sin=Kristus in Oče po egipčanskem poznavanju.)« Impulz Kristusa imamo vsi, saj živi v nas vseh. Potrebujemo pa Sofio ali Modrost kot poznavanje Kristusa, ki nam bo dano, če bomo to resnično hoteli in skozi tistega sina, ki je napisal Janezov Evangelij in Apokalipso ali Razodetje tudi uresničili. Zdaj vemo, kaj, kako, zakaj je Rudolf Steiner vse to videl, vedel, poznal, živel, udejanjal, pričeval in tudi vedel, kdo danes govori skozi Antropozofijo.

Bitje, ki je delovalo tudi in predvsem skozi Janeza Evangelista in Rudolfa Steinerja, nas že dva tisoč let spodbuja, naj vendarle spremenimo način in kakovost razmišljanja ter čutenja, pozneje in sočasno pa tudi udejanjanja. Ob drugi priliki pa kaj več o Svetem Gralu in kako pridobiti Jaz Kristusa.

Pa vendar, tudi v tisto, ravnokar omenjeno žensko se je izlil Kristusov element. Ni bila le Zemlja tisto Bitje, ki je postalo Kelih Kristusa zato, da bi bila napolnjena z Njegovo Krvjo. Glede na to, da je kri prenosnik Jaza, ni bila le Zemlja Bitje, ki je postalo Gral Jaza Kristusa. Poleg sina človekovega Lazarja-Janeza je postala prejemnik dela Kristusovega Jaza tudi ženska-Marija. Ker je med sinom človeka Lazarjem-Janezom in tisto žensko nastala čvrsta vez, ki ju je za vekomaj povezala, se v tem trenutku lahko potrudimo razumeti, kdo je prava posoda ali vaza Grala, ki se je rodila pod Križem na Golgoti kot Loža ali prva Skupnost varuhov skrivnosti Svetega Grala-Jaza Kristusa. Morda bomo naposled le razumeli, kdo je živa vaza, ki vsebuje ali v kateri je prisotno Bitje Kristus in morebiti tudi doumeli, kaj je Rudolf Steiner odkril v Vatikanu, ko se je postavil pred kip Marije s Kristusom v naročju in razumeli, zakaj je pod stopali Madone vedno Luna, zakaj je Ona-Marija oblečena v Sonce, Njena glava pa obkrožena z dvanajstimi Zvezdani in tudi razumeli, zakaj se ravno na Veliko Noč zaradi tistega Luninega krajca pojavi ime Parsifala, ki je za človeštvo ponovno osvojil ali zavzel Gral. Rudolf Steiner je poleg tega o Njem še povedal: »To, kar lahko vidimo, ni pravi Gral, temveč le simbol živega in pravega makrovesoljnega Grala. Morali bomo spoznati, kdo je Bitje Grala, ki nas bo poneslo h Kristusu.« Te teme smo se morali vsaj dotakniti, preden se bomo z njo spoprijeli na bolj poglobljen in dovršen način. Kristus je nekoč rekel: »Oče, kako si me poveličal.« Jezus na Križu, v katerem takrat ni bilo več Kristusa pa tik pred zadnjim izdihom: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« In: »Izpolnjeno je.« Kot že omenjeno, v teh trenutkih Univerzalni Makrokozmični Duh – Kristus ni bil več prisoten v Jezusu, saj si ljudje Kristusa kot Duha kot Zavest ne morejo prisvojiti, se ga polastiti. V vrtu Getsemani so zatorej prijeli le Jezusa (sin človekov), pa vendar pravega Učitelja - nosilca Logosa. Kristus je v prihodnosti človeštva videl uresničenje Lazarja-Janeza, kar je bilo zagotovilo, da bo nekoč vse človeštvo postalo kot ravnokar omenjeno Bitje (»O Bog, o Bog, kako si me poveličal.«) Zaenkrat so to lahko le novice in nič več, saj ima naš intelekt velike težave, da bi to zaznal, prepoznal kot možno resničnost, ki naj bi jo vedno bolj pridobivali, ki naj bi v nas vstopala in nas prežemala z vso svojo Polno Močjo. Namreč, tako kot je modroval Pavel: »Ali smo razumeli in smo prepričani, da je Vstajenje resničnost ali pa izpovedujemo le laž, neresnico.« Tudi Antropozofija lahko postane laž v primeru, da ne pozna, ne prepozna središčnosti Kristologije, skrivnosti Golgote in z Njo povezanega Vstajenja. V nasprotnem primeru nam vseživljenjsko poglabljanje Antropozofije nič ne pomaga. Antropozofija je inštrument, ki nam omogoča, da v največji meri spoznamo Kristusov Impulz in vse, kar je vezano na njegov Izvir ali Vrelec.

Ali ne bi nekaj zelo podobnega moralo veljati tudi za Rimskokatoliško cerkev?

Vse, o čemer govorimo, je pravi motiv, gospod motiv, ki naj bi mu sledili. »Kdorkoli bo hodil po tej Poti, po Poti vsega, kar sem Jaz Sem (ezoterično ime Kristusa) storil, bo toisto zmogel tudi sam oziroma naj ve, da bo lahko izvajal še bolj pomembna dejanja. Jaz vas potrebujem, kajti brez vas tudi sam ne bi zmogel ničesar,« nam je nekoč zaupala Zavest Kristusa. »Ali ti nisem rekel, da zaupaj«, je Kristus okaral Marijo, Lazarjevo sestro. V mislih ni imel le vere, temveč prepričanje, ki naj bi služilo premikanju skozi poznavanja vse do naših dejanj.

Zavest Kristusa nam omogoča vsaj nekaj načinov ali tehnik oziroma Milosti, tako ugotavljanja neravnovesij kot tudi delovanja. Če smo dovolj pošteni, resnicoljubni, predani in ponižni deluje On skozi nas, saj smo le na tak način lahko Njegov inštrument. O tem si lahko, kot že omenjeno, preberete na sto straneh dolgi vsebini z naslovom Paruzija 2, ki jo lahko naročite in v pdf obliki prejmete brezplačno. Dovolite, da vas v samem zaključku še enkrat nagovorim: »Naj se vam srce ne vznemirja pretirano, četudi ste prepričani, da je vaše delovanje pravično, resnično in dobro ali če nečesa ne poznate dovolj. Odgovornost nosimo tudi v primeru, da se o določenih močeh nismo pozanimali, dokumentirali, kaj šele, da se pozneje od predhodnega spornega načina delovanja nismo distancirali, se potrudili popraviti škodo ali se vsaj iskreno opravičiti. Za naš egovski um nekaj težko izvedljivega, morda celo povsem nemogočega, mar ne? Verjamem, da je težko sestopiti z udobnega fotelja dokaj ustaljene, morebiti donosne prakse, delovanja tudi iz ljubezni ali vsaj z dobrimi nameni, pa vendar, prej kot bomo to zmogli izpeljati, manjše bodo posledice in odgovornost. Ne pozabimo, da nas nobeno človeško bitje, noben Mojster ali Vodnik ne bo odkupil, reševal, nase prevzel odgovornost v obliki posledic, ki smo jih vede ali nevede povzročili v naši vidni-snovni in nevidni-nesnovni okolici. Vsekakor je mogoče, da smo zamočili, zato si ne privoščimo, da nas morebiti še naprej obvladujejo v nas živeče moči kognitivne disonance: »Zavračanje je proti človeštvu, saj si človek, ki ne želi sprejeti kakršnekoli novosti, ker je nikoli ni slišal ali mu je bila zaradi predsodkov, omike kot posvetnih kulturnih zadržkov umeščena ideja, da nekaj, torej novost ali novica ni resnična, da je celo nemogoča, preprečuje prepoznati nekaj novega, resničnega. To bi lahko poimenovali kognitivna disonanca ali nesozvočje v procesih poznavanja. Tudi kar je drugačno od splošnega znanja, poznavanja in kar vodi v smer neznanega, novega, močem duha primernejšega, je novica. Javna občila imajo še posebno danes neverjetno moč, saj si prizadevajo preprečevati v nas spoznanje, da se lahko v mislih, čutenjih in dejanjih povsem osvobodimo. Ena izmed šestih Steinerjevih vaj dela na sebi govori o podobnem, in sicer, da je vse, kar slišimo, mogoče, ne pa tudi vselej res. Saj še pomnite, veliko delo služenja razpiranju kolektivni zavesti je tudi to, da vsakodnevno preoblikujemo od kogarkoli posredovane in prejete neresnice v resnice, vsaj v nekaj povsem mogočega.« Iščimo resnico in ta nas bo osvobodila, še posebno danes, ko resnice vpijejo s streh. Svoboda izvira iz poznavanj, poznavanja pa iz ljubezni in obratno, iz ljubezni se povzpnemo do poznavanj ali védenj, od tu pa lahko prispemo vse do svobode. »Najprej moramo prepoznati globlji smisel ali motiv in šele zatem delovati, še posebno če se čutimo učenci Znanosti o Duhu ali borci Arhaja Mihaela. Presežemo lahko le tisto, kar je v naši pristojnosti in kar smo spoznali skozi moči misli, čutenj in dejanj. Postali naj bi pravi pričevalci prenove trenutnih razmer, a ne skozi orožje, temveč s procesi očiščenja ali preoblikovanja laži najprej v sebi, zatem pa še v svoji okolici. Ne spreglejmo, laž ima v današnjem času posebno moč,« nam je v oddaji, v kateri je obravnaval namen Steinerjeve knjige Filozofija svobode, povedal Piero Cammerinese. Dovolite, da vam za konec sugeriram še vsakodnevno kratko jutranje ali večerno branje, tudi razmišljanje na temo za Mihaelovo obdobje, ki nas bo duševno in duhovno harmoniziralo ter krepilo (iz pisma, ki ga je Rudolf Steiner napisal učencu Fredu Poeppigu): "Iz duše moramo izkoreniniti vse strahove in bojazni o tem, kar bi lahko prinesla prihodnost. Pridobiti moramo vedrost, jasnost v vseh čustvih in občutkih, ki se navezujejo na prihodnost. Z absolutno ravnodušnostjo naj bi gledali na vse, kar bi se nam lahko zgodilo. Prav je, da se zavedamo, da nam bo vse, kar bo še prišlo, dano iz smeri sveta polnega modrosti. To je del tistega, česar naj bi se naučili v obdobju, ki ga živimo: znati živeti v popolnem zaupanju, ne da bi se zanašali na kakršnokoli varnost obstoja, ki nam jo nudi zemeljsko bivanje. Namreč, nič ne bo imelo prave vrednosti, če nam bodo primanjkovale moči poguma. Disciplinirajmo svojo voljo in se vsako jutro ali večer potrudimo najti, pridobiti notranje prebujenje. V času dvajsetega stoletja, ob koncu prvega stoletja po Kalijugi, se bo človeštvo znašlo na koncu pravega in resničnega groba vseh civilizacij ali pa se bo ravno takrat pričela epoha, v kateri bodo bivale duše ljudi z Mihaelovim impulzom, ki bodo v srcu znale združiti inteligenco z duhovnostjo in popeljati Mihaelovo bitko do končne zmage."                             Vsebino smo popestrili s slikami s spletnih strani. [1] Učitelj - Nova Iniciacija ali Posvečenstvo izhaja neposredno iz Kristusa. On je edini in edinstven Učitelj, ostali so bratje, četudi večji od nas. [2] Jaz Sem je princip Kristusa v nas. [3]Kruh življenja ali popolno hranilo je super hranilen in vsakdanji (od današnjega dne), za katerega prosimo v molitvi Oče naš. Kruh ustreza transformaciji fizično-snovnega telesa in osvoboditvi Neizigranega ali Svetlobnega telesa, ki zatajen prebiva v nas. [4] Božja Bit ali duhovna Brst, ki nam je bila prinešena s Kristusom.   [5] Intelekt je eden izmed sinov uma, kot je Nižji Jaz sin Višjega Jaza. Intelekt se nagiba k ločevanju, razdvajanju, razčlenjevanju, analiziranju vsega, kar nam podarja percepcija ali zaznava, in to zato, da bi iskali resnico, zadnji odgovor v stvareh ali rečeh, v neskončno majhnem. Intelektu se zoperstavlja razum, sposobnost uma, ki ustvarja procese sinteze zato, da se iz neštetih percepcij vrnemo v razmišljanje o Enosti, o Najvišjem Bitju, ki je vse odločilo, omogočilo, torej o Bogu. [6] Osebnost ustreza duši ali Nižjemu Jazu, medtem ko je individualnost pravi Jaz, Višji Jaz. [7] Prisotnost - Navajeni smo se izražati skozi način osebnosti ali duše. Celo v našem jeziku se nam poved ne zdi najboljša, kadar govori Višji Jaz. Poglejmo si primer pravilne povedi, skozi katero se izraža Višji Jaz: "Jaz izvajam delo, izkušam neko izkušnjo, ki mi je všeč, ki je moji duši, v katero sem se oblekel, všeč." Običajen, duhovnim ravnem neprimeren stavek pa bi se glasil: "Jaz ali mene veseli, mi ugaja." Neprimeren zato, ker Jaz kot duhovno bistvo v nas ne živi moči všečnosti, zabave, ugajanja, temveč je le duša tista, ki vse izkuša ali zaznava skozi čustva. Dobro bi bilo vaditi formuliranje stavkov skozi zakonitosti, značilnosti Jaza in ne duše. [8] S teboj - Naš Višji Jaz je večni del, ki se "oblači" v dušo, skozi katero se poslužuje izkušenj ali zaznav na fizično-snovni dimenziji bivanja, zato da bo nekoč zmogel pridobiti svobodo. [9] Obljubljene Zemlje - Izstopiti moramo iz našega mikrokozmičnega življenja, da se povežemo, vklopimo v makrokozmos predvsem zato, da bomo lahko prispeli do izvira Življenja, kjer se bomo naposled lahko odžejali. [10] Puščave - Beseda mana ustreza izrazu Manas iz Sanskrta, ki pomeni Um Višjega Jaza. Židovsko ljudstvo je v puščavi doživelo izkušnjo pridobitve Višjega Jaza ali Manasa. Ravno ta dogodek se nanaša na Posvečenstvo, ki ga je Izbranemu Ljudstvu prinesel Mojzes. Zanimivo je vedeti, da je mana pritekala k ljudstvu vsak dan, ljudje pa je niso zmogli prejeti večje količine, kot ravno toliko, kolikor so je vsak dan ali v celem dnevu potrebovali. Povedano z drugimi besedami, sposobnosti Jaza so vezane na ritem Enosti. Namreč, vsak dan naš Jaz ponovno stopi v nas s Sončnim vzhodom. Puščava na ta način postane duhovni pogoj ali stanje, v katerem eksperimentiramo popolno samoto.