Novice

GDPR

Strinjam se s pravili strani.

Smisel sedanjega trenutka

To so posebni dnevi. Dnevi oziroma meseci, v katerih smo priča dvojnemu pojavu. Tisti, ki zavračajo uporabo kritičnega razmišljanja, so vse bolj omejeni z enoumjem uradnega poročanja,  medtem ko tisti, ki poskušajo razumeti in si razložiti znake Duha časa, začenjajo razvijati, kar je Massimo Scaligero imenoval Razsvetljena misel in ob tem pridobivajo širši pogled na dogodke. Naj se vam ne vznemirja srce, ne nameravam ustvarjati nobene polemike ali kakor koli deliti; gre za preprosta opažanja. Kot sem že imel večkrat priložnost poudariti, ne gre za vprašanje no-vax ali pro-vax, temveč za uporabo lastnega kritičnega razmišljanja, zato ne podlegajmo razmišljanju, ki ga vsiljuje globalna manipulacija. V poskusu, da bi pomen dogodkov, ki jih doživljamo razumeli z duhovnega vidika, bi rad komentiral notranjo izkušnjo drage prijateljice, ki mi je poslala naslednje vrstice: "Imela sem čudno izkušnjo... trikrat v isti noči... in bilo je, kot da bi jo moja duša ponavljala, zato da ne bi pozabila tega, kar sem slišala med spanjem. Bilo je, kot da bi bila budna. Glas mi je rekel: "Človeštvo je potopljeno v temno in črno meglo in edino, kar jo lahko razprši, je svetloba tistih ljudi, ki so sposobni Svetlobo ustvariti." To se je ponovilo trikrat. Nato sem bila kot ugrabljena in videla sem Zemljo, nekako od zgoraj, videla sem mesta, zgradbe in povsod je bilo temno, kot da bi črn dim pokrival stavbe, videlo se je lahko le njihove vrhove. Potem sem videla drobno svetlobo, ki je prihajala z desne strani mojega gledišča in začela odrivati dim... nakar se je vse to končalo". Zatem spregovori: "Človeštvo je potopljeno v temno in črno meglo in edino, kar jo lahko razprši, je svetloba tistih, ki so sposobni Svetlobo ustvariti." Verjamem, da je to temeljna sled, ki jo moramo imeti v mislih. Kdo so "tisti, ki so sposobni ustvariti svetlobo"? Očitno so to tisti ljudje, ki sledijo duhovni poti in ki so sposobni ubežati očaranosti z Matrixom oz. zunanjo Matrico, ali če vam je ljubše, Mayo, in so zatorej zmožni skozi ustvarjanje notranje svetlobe poznavanja in delovanja osvetliti temo trpljenja, zmedenosti in bolečine, ki prevladuje nad nami. Na tej točki sem se spomnil besed, ki jih je večkrat ponavljala Bianca Maria Scabelloni (ki so jo vsi imenovali Mimma) na srečanjih, ki smo jih z njo imeli celo desetletje po smrti Massima Scaligera (1980) in, ki so se nadaljevali vse do njene smrti, novembra 1990. Enigmatične besede, katerih pomena takrat nisem bil zmožen dojeti. Navajam nekaj njenih razmišljanj: Ta, sedanja inkarnacija, je edinstvena stvar v zgodovini časov. Tako kot je prehod med četrto in peto razvojno epoho kot civilizacijo predstavljal edinstven dogodek, saj je ustrezal telesnemu rojstvu Jezusa in kasnejšemu spustu Bitja Kristusa, tako sedanja inkarnacija za nas pomeni duhovno rojstvo Kristusa v človeški duši. Ko rečemo Kristusovo rojstvo v človeški duši, govorimo o rojstvu ozaveščene duše, o zavesti, ki jo nenehno spodbuja entiteta Nadangela Mihaela v trenutku, ko izvajamo vaje notranje prakse, v trenutku, v katerem se za nas odvija dilema glede naše usode. (september 1983) Danes, v Mihaelovi dobi, začenja obdobje prihodnje Kristusove iniciacije ali posvečenstva, kar je za nas še kako pomembno in na katerega je treba misliti v tej inkarnaciji, ki je najpomembnejša od vseh, kar smo jih vse do danes živeli in jih bomo še živeli. (september 1984) Vedeti, s popolno gotovostjo in prepričanjem, da smo državljani sveta, da smo se spustili na Zemljo zato, da izpeljemo določeno, dokončno izkušnjo v tej inkarnaciji, saj je ravno ta inkarnacija na naši razvojni poti osrednja, najpomembnejša, a hkrati začasne narave. Tako je, kot da bi bilo to, kar počnemo tokrat, narejeno dokončno in tako dobro, kot da se ne bomo nikoli več rodili, kot da bi bili opozorjeni, da je to zadnji dan našega življenja. Zato moramo dati od sebe najboljše, kar zmoremo. Vemo, da bomo ponavljali zemeljska življenja, a ta inkarnacija, kljub svoji minljivosti, predstavlja skrajno mejo tega, kar je treba storiti. In ravno zato se je treba zavedati, kot smo lahko videli v karmi Sončne skupnosti, da prihajamo iz nebeških razsežnosti, da smo vsi že bili skupaj in da smo se zavezali določenemu namenu na Zemlji. (7. julij 1987) To je osrednja inkarnacija; prav tako kot je bila četrta epoha evolucije (četrta Post atlantidska Grško-Rimska civilizacija ali obdobje, 750 p. n. št. – 1413 n. št.), ko se je na Zemlji rodil Jezus in kasneje vanj spustila Zavest-Kristus, osrednji čas v zgodovini človeške evolucije. Predstavljajte si, da se nahajamo na sredini časovne premice črte, ki se bo še nadaljevala. (21. julij 1987) To, česar takrat nisem zmogel razumeti, je bilo: zakaj bi morala biti ta inkarnacija na koncu 21. stoletja najpomembnejša v naši celotni zemeljski pustolovščini? V mnogih tisočletjih smo živeli vendar na tisoče inkarnacij... Razumem pomembnost inkarnacije ob prelomnem zgodovinskem dogodku, a danes ... kaj naj bi bilo posebnega v tej dobi? Toda Mimma pravi"To je osrednja inkarnacija naše evolucijske poti." "No, dogodki v zadnjem letu in pol so mi posredovali odgovor. Nahajamo se sredi epohalnega prehoda in tu smo, ker smo bili poklicani, ali bolje, ker smo se pripravili za bistveno, glavno nalogo. Ta trenutek predstavlja pomen celotnega našega življenja. Spustili smo se na Zemljo predvsem zaradi tega - da postanemo pričevalci Svetlobe, tukaj in zdaj. Priprava, ki smo jo opravili pred spustom na Zemljo, Mihaelova šola, naši medsebojni dogovori, da se bomo srečali, celo najpomembnejše srečanje z Duhovno potjo - vse, prav vse ni bilo nič drugega kot priprava na to ključno preizkušnjo." Z besedami Massima Scaligera: "Da je sedanji čas težak, ni retorični izraz. Kdor ve, kaj se v resnici dogaja, ve, da tisti redki ljudje, ki čutijo kakršno koli notranjo odgovornost, ne bi smeli izgubiti niti minute časa več in niti za trenutek odlašati s svojo odločitvijo glede tistih premostitev, za katere na skrivnem resnično vedo kakšne narave morajo biti. Takšnih nalog ni več mogoče prelagati. Mirno in odločno je potrebno ustvariti enako moč, ki smo jo bili sposobni priklicati v določenih odločilnih trenutkih, ko smo zaradi zloma vsakršne človeške vzdržljivosti mislili, da bomo izgubili temelje življenja. Nahajamo se na predvečer dogodkov, ki so lahko za človeka zelo uničujoči, ali pa predstavljajo uvod v ponovno rojstvo v znamenju Duha." (Massimo Scaligero, "Inicijacija in tradicija") Lahko pa se spomnimo tudi besed Rudolfa Steinerja, ki jih je izrazil v Londonu 24. avgusta 1924: "To bi moralo spodbuditi antropozofa: jaz sem tukaj, antropozofski impulz je v meni in prepoznam ga kot Mihaelov impulz. Čakam, medtem pa se krepim skozi pravo antropozofsko delo v sedanjosti, s pridom uporabljam kratko obdobje, ki je ravno antropozofom dano v dvajsetem stoletju, v času med smrtjo in ponovnim rojstvom zato, da se na koncu stoletja vrnem in nadaljujem gibanje s še večjo duhovno močjo. Pripravljam se na to novo epoho med dvajsetim in enaindvajsetim stoletjem (tako naj bi si govorila prava antropozofska duša), saj živi na Zemlji mnogo uničujočih sil. Vse kulturno življenje, vsa civilizacija je obsojena na dekadenco, če duhovnost Mihaelovega impulza ne bo navdihnila ljudi in če le-ti ne bodo sposobni povzdigniti civilizacije, ki danes še kako tone. Le v primeru, da bodo obstajale duše, ki so iskreno antropozofske, ki bi na omenjen način zmogle vpeljati duhovnost v zemeljsko življenje, bo prišlo do vzpona; če jih ne bo, se bo dekadenca nadaljevala. Svetovna vojna bo z vsemi posledicami šele začetek hujšega zla. Danes se človeštvo sooča z veliko izbiro: bodisi gledati kako bo celotna civilizacija padla v brezno, ali pa jo s pomočjo duhovnosti ponovno dvigniti ter jo voditi naprej v smislu Mihaelovega impulza, ki  je predhodnik Kristusovega impulza." (R. Steiner, Ezoterični premisleki o karmičnih povezavah, O.O. 240, Založba Antroposofica, str.280) Za konec pa še besede Petra Deunova ali Beinsa Douna, velikega bolgarskega mojstra: "Vsi se soočate s koncem ene in začetkom druge dobe.  Kar lahko naredite danes, ne odlašajte na jutri. Ravno današnji dan je dan, ki zmore odkupiti prihodnost. Niste še prepozni, toda če boste odlašali, boste prepozni. Ravno današnji čas odloča o vaši usodi. Če ga dobro uporabite, bo določil vašo prihodnost." (Beinsa Douno, "Plačaj svoje dolgove" 16. junij 1935) Resnično verjamem, da je, kot pravi moja prijateljica, človeštvo potopljeno v temno črno meglo in da je edino, kar jo lahko razprši, svetloba tistih, ki so sposobni Svetlobo ustvariti. Mar ne? Nahajamo se v enaki situaciji kot nekoč vitezi Templjarji, ki so se po dolgih pripravah na boj, končno znašli pred sovražnikom. Sedaj se ne moremo več pretvarjati, da se nič ne dogaja. Ne gre le za našo evolucijo, temveč za evolucijo celotnega človeštva. In nikar ne recimo, da ne vemo, kaj nam je storiti, sicer je bilo vse, kar smo se učili, vadili in meditirali, zaman. Kdaj, če ne zdaj? Kdo, če ne mi? Piero Cammerinesi, Prevedla: Romina Salvi in Franc Božjak. Lektoriranje: Rozalija PečaričBookmark and Share

Comments are closed.