Pozdravljeni in dobrodošli!
Na naših spletnih straneh Vam je ponujen program izobraževanja v obliki
* strokovna literatura – knjiga, skripta
* predavanja
* poletne delavnice ali seminarji (tedenske, vikend in enodnevne)
* svetovanje za bolj zdravo in osmišljeno življenje z iris – diagnostiko
* osebne storitve v kozmetičnem salonu, kot so: masaža, pedikura, nega obraza, depilacija nog
Na naslednjih straneh se bom poizkusil predstaviti skozi način razmišljanja in delovanja. Kaj Vam torej lahko nudimo in omogočimo z literaturo (skripta, knjige), predavanji, seminarji – delavnicami, iris – vpogledom v človeka kot celoto, osebnimi storitvami?
Namen mojega dela nikakor ni iskanje ali celo odkritje “zdravila” proti tegobam današnjega časa, temveč najti ali prepoznati vzroke, jih razumeti, sprejeti in končno tudi premostiti, poizkusiti odpraviti ali kot temu rečemo preobraziti. Poleg tega, da odgovornost za trenutno stanje ne prelagamo na druge, temveč jo prevzemamo nase, naj bi se tudi naučili postati samozadostni v smislu: »Ni tako pomembno biti vedno zdrav, temveč to, da zmoremo vedno znova ozdraveti. Le kaj lahko postanem in se naučim na račun premagane »zaveznice« bolezni?«
Verjamem, da smo že prerasli obljube in pričakovanja čudežnih zdravil, napitkov, zvarkov, eliksirjev zdravja, ki v naravi kot taki ne obstajajo. Vedno več Vas je in vedno več bo takih, ki se zavedajo, da so za svoje in za zdravje matere Zemlje odgovorni predvsem sami. Z gotovostjo si upam tudi trditi, da ne obstaja specifična bolezen ali vzrok nastanka bolezni, še manj pa specifičen mikroorganizem, ki naj bi jo povzročil. Prav tako tudi ni mogoče govoriti o edino možni enostranski terapiji ali dieti, ki bi zmogla odpraviti določene simptome, še manj pa tudi vzroke “bolezni”, ki so seveda večplastni. Četudi bi mikrob morda le aktiviral, pospešil ali omogočil pešanje življenjskih moči, očiščevalno krizo in celo proces osveščanja in osvobajanja, tega vsekakor ne bo zmogel sam, brez ustreznih pogojev, kot so naša nezadostna čustveno – mentalno – fiziološka higiena, neprimerni pogoji bivanja, način prehranjevanja, neupoštevanje naravnih ritmov ter vitalnih, duševnih, duhovnih zakonitosti, in še bi lahko našteval. Ali niso to že nekateri vzroki naših neharmonij?
Umetnost zdravljenja ali bolje, ponovnega harmoniziranja in vzpostavljanja ravnovesja v vseh pogledih, predstavlja vedno nekakšen odsev ideje, ki si jo je človek ustvaril o sebi. Čeprav je bila znanost, predvsem v prejšnjem stoletju, močno pod vplivom materialistične miselnosti, ki je človeka enačila z epruveto, v kateri se porajajo in odvijajo identični procesi kot v telesu, se dandanes že vsak zdravnik ob bolnikovi postelji zaveda, da temu ni tako. Če že govorim o šolski, znanstveni, konvencionalni, priznani, ortodoksni, … medicini, njenem preučevanju in dokazovanju ponovljivih procesov v laboratoriju, moramo tudi reči, da so rezultati proučevanja celic, tkiv in organov lahko pravi, nikakor pa ne resnični, saj ne obravnavajo človeka celostno. Kaj naj bi se dogajalo v ponovnem poizkusu, tokrat v živem bitju, so le statistična ugibanja in predvidevanja, saj je človek tudi in predvsem vitalno, duševno ter duhovno bitje. Drug od drugega se razlikujemo skozi individualni biokemizem, temperament, konstitucijo, karakter, starost, navade, potrebe, duševne kvalitete in organizacijo duha.
Še dandanes se šolska in komplementarna medicina srečujeta z nerazumljivimi in neozdravljivimi primeri, izzivi, preizkušnjami, ki jim nemalokrat nista kos. Izgleda, da sta ali pa, da smo vsi skupaj pozabili na pravi, resnični pomen in vlogo terapevta. Usmerjal naj bi nas pri sprejemanju odgovornosti, odkrivanju vzrokov in odpravo le teh. Ne pozabimo, da je bolezen povsem naš individualni proces čiščenja, obnavljanja, reorganiziranja in ozaveščanja, ki nikakor ni naključen. Neravnovesje zato ne bo poraz ali kazen, temveč klic k spremembi. Popolnega blagostanja in varnosti v vseh pogledih, tukaj na Zemlji ni. Razvoj človeka omogoča in zahteva tudi ovire ali preizkušnje v obliki bolezni, nesreč, naravnih katastrof. Spanja, počitka, odlašanja in izgovarjanja zatorej ni. »Zaspance« kaj hitro predrami nova težava, nov izziv.
Nemoč in neučinkovitost mnogoterih metod “zdravljenja” ali harmoniziranja sočloveka, sozemljana, pacienta, zdravljenca, »večnega študenta«, iskalca resnice, svobode in ljubezni, je le dokaz, da je slika, ki smo si jo ustvarili o človeku, neresnična in nepopolna. Veliko bolj modro bi bilo ponovno pregledati, proučiti, reformirati in dodelati dosedanja znanja (anatomija, fiziologija, biologija, kemija, mikrobiologija, patologija, psihologija, filozofija, pedagogika), ki nikakor niso vedenja ali poznavanja o človeku, in si o njem, torej o nas samih ustvariti popolnejšo sliko. Že med samo Zemljo, mineralom, rastlino, živaljo in človekom obstajajo velike podobnosti, skupne točke, pa čeprav na prvi pogled ne izgleda tako. Kot kaže, sta se nekoč in se še dandanes človek (sprva le kot ideja), v katerem živijo vsi zemeljski svetovi, (kraljestva) in Zemlja kot planet, razvijata in nastajata sočasno in vzajemno. Pretirana intelektualizacija je resda prinesla možnost hitrega tehnološkega napredka, obenem pa je povzročila tudi oviro pri poznavanju človeka kot celote, Zemlje, sončnega sistema, vesolja. Od tod tudi misel ali le sugestija: “Proučuj celico in spoznal boš sončni sistem”, in nasprotno, če boš opazoval sončni sistem, boš odkrival celico, tkivo, organe, njihove sisteme in človeka!” Univerzalne zakonitosti vsega obstoječega (kar je zgoraj, je tudi spodaj, kar živi v malem, živi tudi v velikem, kar obstaja znotraj, se nahaja tudi zunaj, …) nam že od nekdaj ponižno nakazujejo, da smo vsekakor preobrat, zasuk, ogledalo, slika, materializacija, manifestacija, konkretizacija energij, moči, vibracij in idej vseh zemeljskih in nezemeljskih svetov, moči planetov in ozvezdij.
Že od mladih nog razmišljamo zgolj s fizičnimi možgani in snovnimi zakonitostmi (drug za drugim, atom – molekula, vzrok – posledica, …), tehtamo in merimo, obravnavamo le snovna telesa ali zgolj posledice zemeljsko – vitalnih fenomenov, ki pripadajo prostoru, pozabili pa smo na čas, razvoj, spremembe, vezane na našo dušo in duha. In že smo pri misterijih časa in prostora. Če so nam v času nebogljenosti, večje dovzetnosti in ranljivosti (otroštvo) institucije in/ali ideologije uspele odvzeti koncept duha (celo predstavniki katoliške vere govorijo le o duši in telesu), še ne pomeni, da ga ni mogoče ponovno obuditi in pridobiti. Osmisliti življenje, ga razumeti, ovrednotiti in polno živeti, bo v današnjem času še kako zahtevna in pomembna naloga. A nič ni nemogoče. Moči vstajenja v vseh pogledih in na vseh nivojih, so vedno prisotne. Pot nam je bila že zdavnaj pokazana in vse potrebne sile prinesene, zato se ne moremo več izgovarjati in se zanašati na druge ali na boljše čase.
Časa za dolgovezenje, olepševanje in le predvidevanje ni več. Če sem prav razumel, smo, kar se tiče kolektivne zavesti, razumevanja in poznavanja človeka, smisla življenja, »dela na sebi« in posredno tudi izven sebe (okolica), glede na idejo in potenciale, ki jih obdobje Ribi (današnja peta post-atlantidska civilizacija) prinaša, v zamudi že za najmanj 50 let.
Morda bo tale misel tukaj in zdaj le resnična: “Glede na našo svobodno voljo, izbiro, in delno tudi od zgoraj, prihajajo ravno takšne preizkušnje, kot jih potrebujemo. Izmed skušnjav spodnjega sveta (ovira v razvoju) pa so nam ponujene le tiste, ki so tako zakrinkane, da nas še lahko spravijo s prave poti!”
Vse opisano bi lahko skušal še podkrepiti ali razložiti tudi z “očmi” ali z zakonitostmi štirih dimenzij bivanja. Saj veste, vsaka trditev je lahko prava reč s fizičnimi očmi, toda če ni “opazovana”, razložena in predstavljena z vsemi štirimi nivoji bivanja, nikakor ne more biti resnična. Če je meso za nekatere pravi vir prehranjevanja fizisa (razvoj mišic), še zdaleč ni rečeno, da je idealna hrana tudi za vitalno, duševno in duhovno telo. Če bi bil človek le fizično ali snovno bitje, celo anatomsko – funkcionalni prebavni aparat na dveh nogah, bi resda lahko vanj strpali marsikaj.
Upam, da smo ujeli, razumeli in ovekovečili tudi prave, dobre in resnične misli, ideje, in da smo se stvarnosti, pomenu naših spletnih strani, že dovolj približali.
Moči internetnega informiranja, elektronsko pošto torej, uporabljamo tudi za pošiljanje ponudb ali takoimenovanih povabil k sodelovanju raznoraznim društvom, zavodom, centrom, univerzam tretjega življenjskega obdobja, knjižnicam, zdravstvenim in vzgojno-varstvenim ustanovam. Kot že nekajkrat omenjeno, se lahko z našim projektom seznanite skozi predavanja, seminarje, strokovno literaturo, individualnim svetovanjem in osebnimi storitvami. In ravno zato lahko delujete tako preventivno, kot tudi »kurativno«, če se je seveda nek problem, izziv, odmik od harmonije že pojavil.
Cenim in z veseljem podelim, izmenjam vsako znanje in poznavanje, ki bi kakorkoli lahko služilo, koristilo sočloveku, skupini, skupnosti. Tudi to lahko osrečuje, izpolnjuje in osmišlja naše življenje.
