Zdaj je že čas, da imunski sistem bolj pobliže spoznamo!
Kdo je, kje živi, kako deluje, se uteleša, kakšne moči prinaša, kako lahko predvidimo njegovo delovanje, kako ga ojačati, bolje organizirati, oslabiti ali celo uničiti, oddaljiti in užaliti (v tem smo kar specialisti)? Si znamo vsaj zadovoljivo odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja? Ali bo vsako vprašanje spet dobilo, spodbudilo nadaljnje vprašanje? Če bi si vsi na njih tudi zmogli dokaj popolno odgovoriti, potem ne bi vsiljevali cepljenja in dolgo bi tehtali, se težko odločali, preden bi predpisali antibiotike, antipiretike, antihistaminike,…
Če gremo kar lepo po vrsti, lahko rečemo, da je imunski sistem moč ali bitje, del človeka kot celote, ki ponoči in podnevi, neprestano od rojstva pa vse do smrti budno čuva – vzdržuje in zagotavlja z vsemi razpoložljivimi sredstvi (˝vojska˝), s protitelesi, močmi, procesi, organizacijami duševnega in vitalnega telesa celovitost, brezhibnost in čistost, nedotakljivost individualnosti, tako fizične, eterične, duševne kot duhovne. Bolj kot mu to dovoljujemo s primernim načinom življenja, prehrano,… bolj je uspešen in bolj se bo ojačal.
Imunski sistem = ozdravitvena moč = somatski instinkt = organizacija duha
Tisti, ki ga medicina poimenuje imunski sistem, bo za naravno medicino ozdravitvena moč, higienizem ga označuje kar s somatskim instinktom, ezoterika (antropozofija) pa ga pozna kot organizacijo duha. To, da živi predvsem v glavi, od koder pošilja svoje moči v cel organizem, da se uteleša skozi organizem toplote, in da v vsako celico prinaša vse, kar ta potrebuje, sem že opisal. Njegovo delovanje je lahko direktno (glava je dom duha, procesa misliti, duševno-duhovnih sil omejevanja vitalnosti, centripetalnih sil, drevo spoznanja, intelekt,…), kar prinaša le izničenje, pešanje vitalnosti in obnove ali pa indirektno , posredno skozi moči vitalnosti (trebušna votlina=dom eteričnega telesa), kar pa prinaša obnovo, čiščenje, izničenje moči, vibracij jedi,… in njegovo prisotnost v celoti, v vseh procesih življenja.
Da bo lažje razumljivo, sem ga v zadnjem stavku malce pomešal s silami duha, ki ni ravno organizacija duha, a nič hudega, saj drug brez drugega ne moreta delovati. Nevarnost nenatančnosti, površnosti bi v tem primeru lahko bila le skušnjava, da bi imunskemu sistemu pripisali krivdo pri ˝avtoimunih˝ boleznih. Da bi imunski sistem napadel sam sebe-svoje telo, je za higienistično poznavanje (dr.H.M.Shelton) višek medicinske znanstvene fantastike. To, da smo strokovnjaki v uničevanju in v ˝razglaševanju˝ imunskega sistema, še kako drži, in da je zato povsem verjetno, da se kaj lahko umakne, oslabi, oddalji ali celo užali. Če ga seveda prepoznamo in sprejmemo kot neko zavest, bitje ali modrost, ga tudi ne bomo tako hladnokrvno in vsakodnevno žalili. Če so z mikroskopom našli in dokazali ostanke-sledov njegove vojske (obilico protiteles v ˝avtouničenih˝ tkivih), še ne pomeni, da je tkivo, organe, sisteme ali celo organizem res on uničil. Lahko jih je le prepustil »usodi« in delovanju fizičnih in neuravnovešenih astralnih sil smrti. Naj vas spomnim, da je usoda fizisa še vedno osteoporoza (razgradnja) in smrt. Le eno besedo smo spremenili in že se je spremenil-zasukal pomen.
Z vsakodnevnimi poizkusi na rastlinah, živalih in soljudeh ga ne bo težko vreči iz ravnovesja in delno ali celo popolnoma oddaljiti. Nihče ne govori o tem, koliko antibiotikov, cepiv in poživil, pomirjeval,… so v preteklosti zaužili današnji bolniki aidsa. Če bi že res obstajala možnost avtoimunih bolezni, potem bo krivda predvsem naša (posameznik) in naše nepremišljeno preizkušanje naj-dosežkov farmacevtske, orožarsko-kemične, prehrambene,… industrije.
Poglejmo si, če lahko predvidimo njegovo delovanje! Ne verjamem, da obstaja kakršnakoli metoda, s katero bi lahko dokaj natančno ovrednotili način, intenzivnost in kraj, cono odziva imunskega sistema že pred samim stikom z alergenom. Sploh pa so nenatančne tudi meritve, prognoze z materialnimi instrumenti sodobne diagnostike, na elektro-magnetno-atomski pogon izigranih etrov. Se vam zdi, da zgolj s fizičnimi instrumenti res lahko raziskujemo, odkrivamo in dokazujemo metafizične subtilnejše nivoje življenja, kamor uvrščamo tudi imunski sistem? Če nekateri mislijo, da je tisto, kar lahko zaznavajo, dokazujejo (raznolikost protiteles) z najsodobnejšimi mikroskopi, tudi v resnici imunski sistem, potem imamo za njih še cel kup vprašanj. Kdo pa jih vodi, organizira, selekcionira, odpošilja ali vpoklicuje, pripravlja strategijo (koordinira), jih jača, "oborožuje", ali celo pomirja, ponovno izgrajuje, pošilja v določene dele telesa,…?
Bo to DNA, biokemične reakcije ali procesi, morda notranja modrost telesa? A še vedno smo pri prvotnem vprašanju, le s to razliko, da bi lahko dodali še nekaj vprašanj. Protitelesa so le fizična, najbolj groba, s petimi čuti zaznavna postaja, posledica, instrument in izraz, a popačena slika pravega bitja-gospoda imunskega sistema. Od njega, glavnega vzroka, ˝režiserja˝ bo odvisno, kako bodo igralci na odru igrali. Njim soditi, če ne poznamo očeta, ideje, zakulisja, začetka in morebitnega konca igre, bo precej nesmiselno in nesvobodno ali celo nevarno, nestrokovno početje. Poznate tisto: ˝Teorija ali znanje brez prakse je nesmiselna, le praksa (alopatsko zdravljenje) brez globljega poznavanja pa je krepko nevarna.˝
Vem, da se znanstveni krogi ali vsaj posamezniki že nekaj let zavedajo, da so prišli do meje znanega, ˝dokazljivega˝, čez katero ne bodo zmogli, dokler ne bodo želeli in hoteli pogledati onstran, v paranormalni, neznanstven svet, kot ga sami "strokovno"ali pa laično imenujejo. Dlje kot bo trajala ta nemoč, morda trma, ponos, toliko bolj temna in nezdrava bo naša okolica in prihodnost.
Da obstaja ozdravitvena moč, vemo in verjamemo, a kdo je ON ali ONA, nam še ni popolnoma znano, vsem pa je jasno, da je zelo nepredvidljivo bitje. Njen odziv bo odvisen od številnih dejavnikov: ali bomo tujek, zunajčloveško snov, vibracijo nanesli, vnesli direktno ali indirektno na kožo ali v našo notranjost – individualnost, kakšna bo količina, koncentracija in kvaliteta (toksičnost, virulentnost,…) alergena, v kakšnem fizično-energetskem-psiho-emotivnem stanju bomo v tistem trenutku, izražanje ˝zaščitnika˝ bo odvisno tudi od pozicije nebesnih teles (planeti in ozvezdja) in njihovih vplivov-moči na človeka kot celoto, zato ne pozabimo tudi na naš individualni temperament, spol, starost, dednostni dejavnik, karakter, na moči, kvaliteto in harmonijo-vzajemnost organizacije eteričnosti, duševnosti in predvsem duha.
Temu, da posamezna protitelesa služijo za posebno, specifično nalogo, še nekako zmoremo prikimati. Toda analiziranje imunskega sistema nas še vedno ni naučilo, kdo je ta ˝vojska˝ kot celota in kako, s čim ojačati, bolje organizirati posamezne ˝vojaške vrste˝ ali bolje, NJO-ozdravitveno moč kot celoto. Enako zgodbo bi vam lahko povedal o mikroorganizmih (virusi, bakterije, paraziti,…) in vas spet vprašali: ˝Kdo jih vodi, ali so res oni vzrok bolezni ali pa morda le njena posledica,… in kje tičijo resnični vzroki za njihovo razmnoževanje?˝
Z raznovrstnimi težavami-izzivi se lahko učinkovito spoprimete in se ob uspehu tudi ojačate, osvobajate na vseh nivojih, če ozadje, sliko poznate kot celoto, njene vzroke, izvor in delovanje, in le na tak način tudi prepoznate in uporabite najprimernejšo strategijo.
V hrani, kremi, zdravilih, zraku,… je lahko prisotnih več antigenov ali/in alergenov naenkrat. Še večja težava je, ker je medsebojno delovanje številnih moči naenkrat na človeka kot celoto, še bolj nepredvidljivo. Hitro zaznavni in le na fizisu dokazljivi učinki pa so lahko seštevalni (dvojni, trojni), množitveni (katastrofalni) ali celo le navidezno antagonistični (učinek dveh ali več zdravju škodljivih snovi, se ob hkratni prisotnosti izniči, nevtralizira). Ali pri določanju najvišje dnevne, letne dopustne meje-količine dvomljivih snovi, to upoštevajo, hočejo ali zmorejo predvideti? Toliko težje, zato bo zmeda še večja.
Najbolj nepredvidljiv in nevaren pa je direkten vnos, vbrizg zunajčloveške snovi življenja ali smrti v kri, v toploto krvi-individualnost, kjer živi duh in z njim povezan imunski sistem. V naravi se naše bistvo z njemu tujimi, neznanimi snovmi srečuje dokaj indirektno, in sicer preko vmesnih postaj. Preden hrana, tujek, zdravilo,… vstopi v kri, ga predelamo, izničimo in dokaj počlovečimo (sprejmemo, napravimo nam podobnega) s celo vrsto "vmesnih postaj" in zaščit (sodelavci imunskega sistema), kot so koža, sluznice (ustna, nosna, očesna, ušesna, nožnična,…), želodec, črevesna flora,… Vbrizgana cepiva so zato najbolj nevarna, saj se hočeš nočeš hitro, skorajda direktno znajdejo v krvi. Nič čudnega, če se po takih cepljenjih lahko pojavijo hudi in nepredvidljivi stranski učinki (odmik, oslabitev duha). Ne pozabimo, da naš duh in imunski sistem živita v toploti krvi.
Če skozi zdrava usta zaužijemo kačji strup, jo bomo ˝odnesli˝ brez hudih posledic. Morda bo prisotna kakšna slabost, driska,… Toda, če nas bo strupenjača pičila (direktno v kri), lahko kaj hitro preminemo. Najbolj direkten, a spontan, vsakdanji, neprestani stik z našo zunanjostjo-okolico, je skozi pljuča, zato je tudi zastrupitev s plini kar precej pogost in hud pojav.
Reakcijo ali odziv imunskega sistema bomo zelo težko predvideli, a naše pretekle izkušnje in notranji glas, moči vonja, okus (ali bo naši duši hrana prijetna, kar se tiče videza, vonja, okusa, ali jo bo zmogla s pomočjo organizacije vitalnosti in duha predelati, si jo prilagoditi?) nam bodo vedno stali ob strani. Instinkt po preživetju in šesti čut nam sproti sporočata, kaj bi lahko bilo sumljivo in na kaj trenutno nismo dovolj dobro pripravljeni. Seveda pa nas izkušnje in notranji čut ne zmorejo vedno pravočasno in dovolj popolno opozarjati. Z določeno jedjo, čajem, zdravilom nismo imeli nikoli težav, a nenadoma se pojavi občutljivost-nesposobnost, da bi vstopajočo, vsakdanjo silo ukrotili. Vnovičen stik s to vibracijo bo z veliko verjetnostjo še bolj silovito aktiviral imunski sistem. To pa spet vsaj delno lahko predvidimo in se temu nekako tudi izognemo.
Znane moči, sile-plodovi iz domačega vrta in sadovnjaka po vsej verjetnosti ne bodo slabo sprejete, razen če nismo kupili semen sumljive kvalitete (genetski inženiring) in če rastlinam nismo mi ali naš sosed dodali kakršnekoli kemične variante v obdobju rasti ali skladiščenja.
Da smo strokovnjaki na področju uničevanja in razglaševanja imunskega sistema, ne bo potrebno na dolgo in široko razlagati, a o tem, kako ga ojačati ali bolje organizirati, pa kaj več ob drugi priliki.
Šele sedaj si “bolezen” lahko ogledamo iz štirih zornih kotov:
Iz čisto zemeljsko-fizičnega aspekta bo kakršnokoli neravnovesje rezultat okrepitve fizičnih sil smrti. Stopnja zastrupljenosti organizma se z vsakodnevnim preizkušanjem farmacevtsko-prehrambenih ˝specialitet˝ naglo povečuje. Toleranca do toksinov se zato hočeš nočeš, mora tudi dvigovati. Duša se začinjenim priboljškom težko odreka, oslabljen imunski sistem ali somatski instinkt pa ne najde več moči, da bi se s pomočjo eteričnosti temu zoperstavil in nas opozoril na nevarnosti takega početja. Navidezno zdravje zna biti tudi nevarno, mar ne?
Na skici št.1, na eni izmed naslednjih strani lepo vidimo medsebojno odvisnost in prepletanje moči, ki sodelujejo tako pri bolezni kot pri zdravju. Čeprav opisujem fizično-posledični nivo neravnovesja, se zaradi lažjega razumevanja nisem zmogel, hotel odreči globljemu vpogledu.
V primeru, ki ga prikazuje skica, se bo očiščevalna akcija sprožila šele v trenutku, ko bo stopnja zastrupljenosti dosegla toleranco do toksinov. Ker pa zaradi vedno višje odvisnosti (toleranca) in nasičenosti telesa z nepredelanimi zunajčloveškimi močmi z lahkoto slabi tudi somatski instinkt (kar vse tri organizacije), se kaj lahko zgodi, da do krize čiščenja ne bo prišlo. Ob njegovi delni odsotnosti bo stopnja zastrupljenosti lahko celo presegla toleranco do toksinov ali pa se ji bo le-ta še bolj odmikala navzgor, a se kljub temu nič vidnega ne bo zgodilo. V teh primerih vladajo le fizične sile smrti. Med postom ali spremembo načina življenja na bolje (harmoniziranje), se proces obnove in očiščevanja lahko spet začne, a v nasprotni smeri, vrstnem redu, in sicer v trenutku-obdobju, ko bo somatski instinkt spet prežel obe komponenti (moči), in ko se bo ena izmed njiju, stopnja zastrupljenosti ali toleranca do toksinov, spet spustila in se ˝dotaknila˝ druge.
Verjamem, da je procese človeka kot celote zelo težko ponazoriti s skico, diagramom, vendar tudi risba uteleša, prinaša določene sile razumevanja.
Eterični vidik bi bolezen okarakteriziral kot odmik, oslabitev življenja, etrov, in z njimi povezanimi vitalnimi procesi, notranjimi gibanji in stadiji življenja. Kaj več o njih pa v skripti Žleze z zunanjim in notranjim izločanjem…
Eter toplote – sposobnost: rojstva, življenja, rasti, razvoja, razmišljanja, entuziazma-volje do življenja, ljubiti sebe, življenje, vse zemeljske svetove in zaupati duhovnemu svetu.
Eter svetlobe – moči rasti (zavzemanje prostora-obratno od hujšanja), razsvetljenje-sposobnost dojemanja-razumevanja, opredelitve tako celic (diferenciacija), kot tudi misli in čustev.
Eter kemizma = zvoka = števila, ki razdvaja, urejuje in omogoča: vse telesne biokemične reakcije, da se limfa, voda in kri gibljejo tudi navzgor proti sili težnosti, da se poškodovani deli telesa med seboj ne zlepijo ali združijo, da zdravi organi, tkiva zavzemajo svoj prostor, in da so med seboj ločeni z membrano,…
Eter življenja – predstavlja in JE življenje v pravem pomenu besede, kar ni le sposobnost življenja, kot eter toplote. Vsaka celica je življenje zase – individualnost, a hkrati tvori celoto-skupnost tkiva, organe. Celica ob celici, ločeni z membrano = celota. Proces zacelitve kosti ali rane, odrgnine, plodnosti, razvoja plodu in barve, kvalitete kože, še najbolj nazorno odražajo moči etra življenja.
Upam, da vas ne bo motilo, če sem etrom pripisal tudi nekaj ne povsem vitalnih značilnosti. Bolj kot življenje, vitalnost ali organizacija eteričnega telesa slabi, bolj se bodo okrepile fizične sile smrti, se umaknil imunski sitem in bolj se bo razplamtel duševni svet čustev, poželenj, strasti,… in obratno. Nič čudnega torej, če so znaki vitalne depresije (slabosti) tudi utrujenost, razdražljivost in nespečnost (neprestano buden in nemiren duševni, astralni svet).
Duševni ali čustveno-mentalni nivo neravnovesja
Če nas bodo vnešene, nam neznane, nezdrave ali neobvladljive snovi, moči na fizičnem nivoju le zastrupljale, na vitalnem planu pa oslabile, bo duševni nivo postajal od njih odvisen, spremembe pa bodo vidne tudi v obnašanju-dojemanju in odzivanju v prostoru in času. Naše misli, občutki in dejanja bodo budnemu opazovalcu in sogovorniku postajale drugačne, čudne, celo nelogične.
V različnih skriptah sem že nekajkrat opisoval, da se neravnovesje v večini primerov začenja na duševnem nivoju (strah, jeza, skrbi, napetost-stres,…) v obliki krčev ali spazmov. Tudi za krče, ki jih poznamo v mečih ali v stegenskih mišicah, je značilno direktno, neharmonično delovanje duše na fizično telo. Manj kot bo v nekem delu telesa vitalnih moči (posrednik med dušo in fizisom), več bo krčev in fizičnih sil smrti. Postopoma se začenjamo tudi zavedati, da je v določenem delu telesa prisotna nekakšna omejenost-motnja v pretoku prane-vitalnosti.
Če stanja čustveno-mentalne nestabilnosti trajajo tedne, mesece, celo leta, bodo omenjeni moteči dejavniki pustili sledi tudi na iztrošeni vitalnosti, ki je do sedaj še nekako zmogla ponoči sproti obnavljati, kar je v stanju budnosti neuravnovešen astral opustošil. Drugo fazo neravnovesja lahko poimenujemo kar funkcionalne motnje , ki se odražajo, zrcalijo v obliki driske, zaprtosti, neplodnosti, otekanja, alergij,… skratka v nepravilnostih vitalnih procesov (dihanje, nastajanje toplote, hranjenje, delitev, rast, varovanje, reprodukcija).
Šele na tretji, zadnji stopnji, postaji bo zgoraj opisan astralni svet čustev, poželenj,… pustil svoj pečat na fizičnem telesu v obliki akutnih, subakutnih in predvsem kronično-degenerativnih strukturnih sprememb . Lepi primeri novonastalih stanj, kjer bo oblika in struktura tkiv, organov, delov telesa spremenjena, so: gastritis, cistitis,… (akutno stanje), različni tipi aken (večinoma subakutna motnja), hemoroidi, polipi (kronična faza) in divertikli, artroza, arterioskleroza,…(degenerativna-kristalizirana zadnja stopnja).
Kot smo videli in tudi iz lastnih izkušenj vemo, neravnovesja izvirajo ali se le začenjajo na duševnem nivoju, njihovi pravi vzroki pa so še višje.
Duhovna raven bivanja – glavni vzrok neharmonije
Duševna prevlada ali moč odreči se dobremu – hoji po poti duhovnega razvoja, bodo dan za dnem izražale nemoč duha v prevzgajanju duševnih nekvalitet in neposlušnosti. Lahko neubogljivosti obtožimo le otroka (duševni svet) ali pa bo neobvladljivosti situacije botroval predvsem starševski (trenutno šibak duh) pristop, sposobnost vzgoje, družinska neskladnost? Verjamem, da se boste hitro odločili za drugo možnost.
Če sem prav razumel, je pravi dom duha in ozdravitvene moči v glavi, od koder pošilja navzdol v vsako celico svoje moči, zato bo lažje razumljivo, zakaj bolezen (tudi alergija, kožne motnje,…) večinoma nastaja - se začenja od spodaj navzgor, od zunaj navznoter in od akutnega proti kronično-degenerativnem stanju.
Šibkost projektanta – vodje v vseh pogledih se bo najprej pojavila v okončinah, ki so še najdlje od centra glave. Prvi opozorilni znaki so hladne okončine in koža, ki kažejo na slabotnejšo organizacijo vitalnosti trebušne votline (sposobnost predelave in izničenja moči hrane ter izločanja balasta), saj tudi gibalni sistem uvrščamo v moči trebušne votline, v pol volje, dejanj ali presnove. Sčasoma, ko bodo nemoči duha še večje in duševni svet še bolj nemiren, razburkan, in kot posledica tudi vitalni svet oslabljen, bo postopoma tudi v višjih predelih, polih, zavestih telesa zavladal nered. ˝Odklop˝ bo nastopil takrat, ko bo odpovedala tudi glava.
V mladosti bo prisotnih veliko več akutnih stanj (povišana telesna temperatura, vnetja, koprivnica, driske, mozoljavost,…), a sčasoma, ko bo pri večini somatski instinkt izgubil moči odziva, čiščenja in obnove, bo tudi koža kot periferija prenehala nevtralizirati, prebavljati in izločati nepočlovečen višek. Tudi v teh primerih bo nesposobnost duhovnih moči sčasoma omogočila nastanek funkcionalnih in kronično-degenerativnih strukturnih motenj v notranjosti telesa (organih). Kožni procesi bodo manj burni, manj topli in pordeli, manj bo vnetij, izgubili pa se bodo tudi njeni procesi sprejemanja, hranjenja ter izločanja = funkcije sekundarnih ledvic in pljuč.
Samoumevno bo, da procesi samoozdravitve potekajo ravno nasprotno od glave do stopal, od notranjosti organizma navzven, in od degenerativnih ali vsaj od kroničnih stanj vse do akutnih kriz čiščenja, opozarjanja, uravnovešanja.
