PRISTOP K RAZUMEVANJU IN URAVNOVEŠANJU NEKATERIH ODMIKOV OD HARMONIJE POSAMEZNIH ENDOKRINIH ŽLEZ V LUČI ANTROPOZOFSKE MEDICINE
Hipofiza – akromegalija (pretirana rast) – motnja v sprednjem režnju (misliti-odločati-materializirati) hipofize, ali budnosti duha – projektanta, ki se uteleša in izgrajuje svoj tempelj kot možnost rasti (svoboda in ljubezen).
Ne verjamem, da je za to kriva žleza, še manj pa hormon rasti. Po mojem mnenju bo pravi vzrok v duhovni dimenziji, ki skozi hipofizo (misliti od misliti) in celotno telo ne zmore preobraziti viška vitalnih-eteričnih sil bujne rasti v idealne, individualne, nam primerne oblike in velikosti.
Pri otroku, kjer duh še ne živi popolnoma v glavi in je zato bolj periferično utelešen v polu volje ali eteričnem telesu v trebušni votlini, bo zato v tem primeru čisto logična patološka nekontrolirana rast celotnega telesa.
Odrasel, delno preobražen, oplemeniten človek, katerega duh in duša že bolj popolno in harmonično omejujeta rast in obnovo dvigajočega zemeljskega dednostnega vrelca, bo motnjo manifestiral le v nenormalni rasti krajnih-perifernih delov telesa (brada, nos, dlani, stopala,...).
Če drži, da sile duha delujejo od znotraj navzven in od zgoraj navzdol, potem bo prav mogoče, da njegova organizacija ne zmore do nekaterih krajnih delov, ki pridno rastejo pod taktirko eteričnega telesa. Tudi kralj (duh) bo najtežje nadzoroval ministre perifernih provinc (upor davkoplačevalcev). Stopala, dlani, nos in ušesa, ki so najbolj odmaknjeni organizaciji duha (živi v glavi in se uteleša skozi organizem toplote), prepuščeni hladu in podhlajenosti (odmik duha ali nesposobnost ogreti telo, del telesa), so zato najbolj izpostavljeni. Deli telesa, ki so slabše ozaveščeni (prežeti z duhom) ali uporabljani, bodo še prej oboleli (atrofija ali tumor) ali v tem primeru nenormalno zrasli. V to, kaj je normalno in kaj ni, ali kaj je fiziološko in kaj patološko, se v tem kontekstu ne bom spuščal. Tudi živali, ki živijo predvsem eterične (sile rasti in obnove) ter duševne moči simpatije in antipatije še veliko tega (vitalnosti in duševnosti) niso premostile – počlovečile. Zato imajo opice močan tilnik, pes dolg in močan nos, ptiči afriških in azijsko-indonezijskih predelov Zemlje so živih in raznolikih barv, in še bi lahko naštevali. Tudi kopita, dlake, rogove in kremplje je človek nekoč, ko še ni bil popolnoma človek, preobrazil v višje duhovne moči, kvalitete in kreposti. Celo obilica trde kože na podplatih nas poleg preobremenjenosti notranjih organov, nepopolne prebave beljakovin živalskega izvora, lahko opozarja na kaj podobnega. Kravje mleko je polno mineralov in kazeina (beljakovin), ki pospešujejo-omogočajo rast v telo, v primerjavi s človeškim, ki vsebuje več sladkorja in več železa kot posrednika-uteleševalca duha.
Povsem verjetno je, da smo bili nekoč večji, (duh-zavest je bil manj utelešen), manj ranljivi, kar se zdravja tiče, a zato tudi bolj kratkoživi. O tem bi lahko razpravljali na dolgo in široko, važno pa je, da smo razumeli bistvo.
Pridobili smo drevo spoznanja (modrost, poznavanje, izkušnje, intelekt,...), a hkrati smo ravno zato morali izgubiti drevo življenja (rast, obnova, neozaveščenost,...), nekaj tistega, kar je malce v nerodni obliki ostalo tistim z akromegalijo.
Kaj pa zdaj, se boste morda vprašali, kje so prijemi, terapije, uravnovešanja? Če sem pošten, vam moram priznati, da s podobnimi primeri nimam veliko izkušenj. Skripta vam bo vsekakor ponudila nekaj primernih instrumentov, če boste le dovolj budni bralci.
Tudi za tiste, ki se s podobnimi bolniki vsakodnevno ukvarjajo, se bo našlo nekaj konkretnega, če bodo seveda želeli nekaj od tega (netoksično in brez stranskih učinkov) tudi preizkusiti v praksi, če bodo skripto upali ali zmogli natančno prebrati do konca. Na Hipokratove zaprisege še nismo pozabili, mar ne? Vse za blagostanje bolnika-človeka-človeštvo-Zemljo.
Sam nimam namena prevzemati nase odgovornosti morebitnih neuspehov pri zdravljenju in niti ne s prstom kazati na druge kot krivce, temveč prikazati ali ponuditi dovolj moči za drugačno pot razmišljanja, iskanja vzrokov ter odprave le teh. Dobro orodje, če vam ga morda preko mene ponujajo, je le polovica opravljenega dela.
Simmondsova bolezen – hiravost (motnja sprednjega režnja hipofize) bi lahko bila nekako polarna nasprotna motnja hipofize ali bolje, lahko jo okarakteriziramo kot šibkost organizacije duha, ki trenutno ni sposobna aktivirati, voditi in vzdrževati življenjskih-vitalnih procesov organizma.
Če iz hipofize prihaja v kri premalo hormonov, še ni rečeno, da je krivda njena. Le kdo bo kriv za razglašeno igranje violine? Ker pa hipofize kot organa še ne poznamo dovolj, kar tudi znanost sama večkrat priznava, še manj pa bitja ali sile duha (celo ezoterika ga ne obravnava kot bitje prisotno v vsakodnevnih fenomenih in procesih), potem je logično, da še vedno le nekaj preizkušamo in tipljemo v temi. Na čem pa mislite, da je osnovana štiridimenzionalna homeopatija?
Vedno bolj nam postaja jasno, da brez poznavanja medsebojne uglašenosti, povezanosti in zakonitosti materije, vitalnosti, duše in duha ne bomo zmogli naprej. In spet se bomo vrsto let pobirali in sestavljali zaradi posledic enoumja. Srednji vek naj bi bil že zdavnaj za nami.
Moči duha bo v tem primeru potrebno spustiti navzdol v prsno in predvsem v trebušno votlino, kjer tudi živi večina vitalnih procesov. V primeru akromegalije so bili procesi rasti prepuščeni samemu sebi, saj niso bili ˝osvetljeni˝ in omejevani z duševnimi in duhovnimi oblikotvornimi silami). V drugem primeru hiranja (simmondsova bolezen) pa sile duha niso zmogle dovolj organizirati in voditi življenjskih procesov. V prvem primeru manjkajo centripetalne sile oblikovanja in preobražanja direktno na eteričnost ali fizis, v drugem pa primanjkuje njegove posredne moči iz glave navzdol, indirektno preko duševnega in eteričnega telesa na vitalne funkcije organov. Upam, da sem bil dovolj jasen.
Homeopatija vseh štirih kraljestev-svetov nudi v ta namen dovolj prijemov, ne pozablja pa tudi na vzporedno-posledično sozvočno delovanje celo posamičnih žlez.
Naj mi zeliščarji, knajparji in vsi ostali komplementarci ne zamerijo. Ne le zaradi poimenovanja na tak neroden način, temveč tudi zaradi njihove moči in poznavanj, ki jih doprinašajo k strategiji uravnovešanja. Na Vas nikakor nisem pozabil.
Kot že napisano, bo o samih terapijah malo govora. Veliko lažje jih boste v svojem ˝arhivu˝ našli sami, če boste le vedeli, kaj iščete, sicer bo vse le prepisovanje in zanašanje na druge glave.
Porod kot eterična oslabitev ženske, lahko tudi pripomore k temu, še posebej, če se mladi mamici hudo mudi postoriti vse zamujeno. Da bi v večini primerov bolezni temu botroval le krvni strdek, v to pa tudi močno dvomim. Enega krivca pač moramo najti, če je v skladu s fizično logiko – toliko bolje.
Mnogosečnost - zadnji reženj hipofize izloča premalo antidiuretskega hormona. Tako pravijo, kar se da dokazati na fizičnem planu z laboratorijsko analizo. Kaj se dogaja na višjih planih, zavestih bivanja, v človeku kot celoti, ali v ledvičnih ˝tubulusih˝ pa nam fizični instrumenti meritev, ki delujejo celo na moči izigranih etrov (elektrika, magnetizem in atomska sila), ne zmorejo pokazati.
- Antidiuretski hormon ali moči organizacije eteričnosti ter duha nikakor ne zmorejo ohraniti pogoja za življenje (voda) v telesu. Njun duševni, polarni svet pa čisto po svoje pridno izloča skorajda ves preurin iz ledvic v mehur. Bo temu botrovala le šibkost, slaba organiziranost duha in eterične dimenzije, saj se ob takih pogojih sile duše ali astrala še bolj neharmonično ojačijo in z močmi spazmov (krči), centripetalnimi silami pridno ožemajo tkiva in ledvica?
- Morda je duševni svet ˝podivjal˝ zaradi nepretrganega stresa, tako mentala, kot tudi čustvenega pola, in bo sčasoma dodobra opustošil in izsušil eteričnost.
- Ali pa ledvični glomeruli in nefroni dopuščajo in omogočajo večjo prepustnost za dražeče, neizničene živalske beljakovine (predvsem mesnega izvora). Naj vas spomnim, da so ledvica organ, ki mora s svojimi močmi organizacije duše izničiti in izločiti ves duševni živalski naboj, ki se skriva v fizično-eteričnem sodelavcu: histaminu in adrenalinu. Če zaradi šibkosti ledvic in v njih utelešenih moči individualnosti duše in duha, (glej slinavko-diabetes!) ne bomo zmogli predelati v nas prinesene živalskosti, bo večina preurina (20-30 litrov), polnega zunajčloveške duševnosti, moralo odteči. Če se zato pojavi še vnetje sečil zaradi dražečih, neizničenih, nam tujih, nevarnih se moči, bodo spet povsem verjetno deževali antibiotiki. Namesto odprave vzroka (vsaj začasna izločitev mesa), bo tu spet naša vitalna ˝oporoka˝ (glej stran 24-26. Ustna votlina-zobje,...).
Da je astralni svet premočan kje drugje in prešibek v ledvicah samih kot funkciji, nas še bolj prepriča dejstvo, da takoj po veliki izgubi vode, hitro nastopijo simptomi viška astrala, kot so krči, vznemirjenost, razburljivost, blodnje,..., sploh če vode hitro ne nadomestimo z obilnim pitjem ali s klistirjem.
Krč ali stisk in bolečina sta dve gesti astrala, ki v tem primeru deluje direktno na fizis, brez vmesnega ˝blažilca˝ eteričnosti – vode.
Zakaj dr. Venzmer odsvetuje uživanje mesa in soli (uteleša prisotnost neprevzgojenega astrala), bo zdajle že veliko bolj jasno.
Bazedovka – topla in močno prekrvavljena, otipljiva ščitnica, ki premočno deluje, je lahko le rezultat neharmonične utelešenosti duševnega sveta. Kot astmatik, ki ne zmore izdihniti, ali se sprostiti, tako tudi v tem primeru astralni svet nikakor ne želi na počitek in noče izpreči. Vitalni procesi so resda hitrejši (driske, pospešen pulz-utrip, povišan pritisk krvi,...), toda niso kvalitetni, saj sta tako duhovna kot tudi eterična organizacija oslabljeni. Duša se postopoma po nekajletnem norenju, ko sami sebe srečujemo ali po kakšnem hudem stresu, (predvsem strah) naravna na tak način življenja. Njej, ki je oddaljila - ˝spokala˝ duha – harmonijo na počitnice, se kar lepo godi, eteričnost pa že prižiga rdeče lučke rezerve.
Sangvinikom se to pogosteje dogaja, saj eno delajo, razmišljajo pa o desetih rečeh hkrati (astral gre z leti kaj lahko v ˝tilt˝).
Potrebno bo pravočasno razpreči, če dopuščamo to možnost, da nam tak način življenja to še lahko tolerira. V nasprotnem primeru nas bo v delni odsotnosti duha notranji glas nehal na to opozarjati, težje bo privzgojiti tolerantnejši, manj zahtevnejši odnos do soljudi in do sebe samega. Drevo spoznanja se je na hud način spet lotilo drevesa življenja. Potem pa še recite, da so vam biblijska sporočila tako zelo tuja in nerazumljiva, da morate po ˝boljše˝ reči, spoznanja v Indijo, kjer ste nekoč morda že bivali.
Ženski spol bo v tem primeru podobno kot tudi pri simmondsovi bolezni in anoreksiji spet bolj na udaru. Biti mati, žena, marljiva delavka, včasih celo karieristka, ženska in moški obenem, ne bo najbolj varna bližnjica. Da ne zabredemo v diskusijo, kaj sta morda moški in kaj ženska, si to raje preberite v skripti Duhovni vidiki otrokovega razvoja...str.63.
Miksedem – zmanjšana dejavnost ščitnice. Nasprotno od bazedovke bo v teh primerih bolnik otekel tako v obraz kot v ude, čutila mu otopijo, kar pomeni, da se kaj lahko pojavi brezbrižnost, ravnodušnost, odsotnost in splošna utrujenost. Izgleda, da se duševni svet ni utelesil z veseljem, podobno kot pri anemiji in nekaterih amenorejah (izguba menstruacije). Glej stran 10 v skripti Rodila in spolovila!
Prevladujoči tok dednosti (zemeljsko-vodne sile) je prevladal nad spuščajočim se duhovnim tokom duha in duše, ki ne zmoreta prepojiti in osvetliti (organizirati) dvigajočih se sil. Tudi pri otroških boleznih lahko najdemo podoben boj za prevlado med dednostnim in duhovnim tokom. Otekline pri mumpsu ali vročini – požar pri škrlatinki. V našem primeru pa miksedem (edem = oteklina) v nasprotju z bazedovko. Astmatik je tudi pretirano utelešen, kar se duše tiče, saj ne zmore izdihniti, hitreje se postara ima resnejši obraz in pojačan tok duha, adenoidni otrok (žlezne bule ali povečane žrelnice ter nebnice, otekline) pa je premalo utelešen, manj buden, hitreje se izgubi v prostoru, saj težje vdihuje (otekline omejujejo funkcijo dihanja). V teh primerih boste poskrbeli, da se bo spuščajoči tok ognja ali duše in duha popolneje in bolj harmonično utelešal, ter spet prevzel vlogo dirigenta tudi v zapuščenih kletnih prostorih (trebušna votlina), kjer živi in kraljuje predvsem dednostni, eterični pol.
Golša je ˝začuda˝ prisotna predvsem v alpskem predelu Evrope (alpska golša), kjer tako v zraku, kot tudi v kameninah primanjkuje joda. Jod je element znamenja ribi ali konca kreacije, ko naj bi že bili z nogami na tleh, zato predstavlja moči ideje ali bistva, ki naj bi se utelesil v telo. Kaj več o ribah kot močeh dela nebesnega svoda-zodiaka pa v skripti Skrivnosti 12. svetih noči.
V hribih je prisotnih več duhovnih sil, zato je tam večja tudi količina eritrocitov (el.železo uteleševalec duha), najkvalitetnejše sadje (zorenje okusi-kvaliteta) in morda tudi popolnejša povezava z izvorom, z enostjo. Celovitejši spust do nog omejuje tako kamenina apnenec, ki pridno požira in slabi našo vitalnost (eterično telo), še posebno pa silicijeve sile Alp (horizontalno gorovje glede na ekvator), ki krepijo izgubljeno povezavo z enostjo. Podobno kot evropske Alpe, še močneje žarčijo silicijeve moči Himalajske gore (horizontalno postavljene v prostor – Zemljo).Vertikalno ležeča gorovja pa sevajo bolj zemeljske centripetalne kalcijeve vpojne sile (Apenini, Andi...).
Ko se moramo kot duh v obliki dojenčka spustiti na trda tla, moramo v nekaj dneh pozabiti na naš izvor in se prilagoditi novim zemeljskim razmeram in omejitvam. Poleg drugih opravil si moramo tudi čim manj boleče znižati število rdečih krvnih teles, iz osem milijonov na enoto, na borih štiri do pet. Če naša dva zgornja ˝prebivalca˝ zmoreta to harmonično opraviti, se ikterus niti ne bo pojavil. Če imata duša in duh le majceno težavo pri izničevanju eritrocitov, ki jih preobražajo v žolčne moči (bilirubin in biliverdin), se bo pojavil fiziološki ikterus, takoj po rojstvu in ne bo trajal več kot 10 dni in ga bodo v porodnišnici zlahka ˝pocajtali˝. Če pa bo težava pri sprejemanju spusta, rojstva, karme ali šibkost v sposobnosti preobražanja in utelešanja veliko večja, potem bodo žolčna barvila z večjo lahkoto stopila v možgansko integriteto (dom duha) in opustošila nekatere centre (cerebralna paraliza).
Majhna sugestija: ˝ Ko je človek enkrat na poti, ga pričakajmo z odprtimi rokami! Da bo njegov sestop čim blažji, mu nudimo kar čim več topline in ljubezni!˝
Alpska golša je velika, hladna, trda, z zatrdlinami, ki ovirajo dihanje in požiranje. Velikost, hlad, trdota z zatrdlinami pa kažejo na odsotnost projektanta (duh) in delovodje (duša), ki ne zmoreta ogreti, omehčati in omejiti rast ščitnice, še manj pa organizirati njenih funkcij.
Najverjetneje se boste lotili prizemljevanja. Nekateri z dodajanjem zunajčloveških moči – hormonov ali z laboratorijskim jodom, drugi z bolj sonaravnimi metodami, tretji s kombinacijo obeh načinov, četrti predvsem preventivno,... Kaj več o tem pa pozneje.
In ne pozabite na celovito morsko sol! Verjamem in upam, da še kaj solite. Pa kaj pogosteje stopite v dolino! V vseh pogledih seveda.
Tetanija – bolezen obščitnic? Ali res le naše obščitnice ne zmorejo poskrbeti za ravnovesje med kalcijem in fosforjem, med utelešenostjo in raztelešenostjo, med življenjem na Zemlji, za ˝zemljo˝ (materializem) in med čistim duhovnim življenjem (odmik ali celo beg od realnosti)? Da naj bi bila današnja iniciacija (duhovni razvoj) le v vsakodnevnem življenju, ne bo potrebno posebej poudarjati. Zato zaživimo tukaj in sedaj na Zemlji z zakonitostmi duha!
Če tkivu mišic (instrument gibanja, duševnih vzgibov in moči) primanjkuje zemeljskosti, (kalcij) potem kaj hitro nastopijo krči (fosforjeve duševno-duhovne sile). Krč se pojavi, kot že rečeno, v primeru, ko astral (duševni svet) deluje direktno na fizis brez vmesne vitalnosti (eterično telo). Da je v zgornjih okončinah več krčev, je čisto logično le z očmi ezoterike, saj je zgoraj prisotnih več moči duha in duše – več kozmosa in zato manj eteričnosti – manj možnosti obnove, vnetja,... Moči skleroze, otrditve in vitalne smrti zato v glavi in v prsnem košu prevladujejo nad silami vitalnosti, živosti in preobrazbe (pretopitve, izločitve = vnetje).
Nekateri bi za tako stanje (tetanija=stanje napetosti) pomanjkanje kalcija najraje osumili celo dojenje ali nosečnost, saj otrok ˝vampirsko˝ pije materi velike količine kalcija. Če bi jih zdajle povprašali, ali je za tetanijo kriva pretirana utelešenost duševnega sveta ali pa prešibka vitalnost-zemeljskost, bi se hitro vse končalo. Pa nikar ne mislite, da je čisto vseeno. Verjetno bo veliko odvisno tudi od temperamenta, spola, starosti, dela, ki ga opravljamo,... ter moči vseh štirih dimenzij bivanja.
Addisonova bolezen – motnja nadledvičnic. Vsekakor tudi one sodelujejo pri tem projektu ali hudi preizkušnji, težkem ozaveščanju.
Postopoma se sile zgornjih dimenzij odmikajo nazaj domov (pomanjkanje moči-telesna in duševna lenobnost, utrujenost, zaspanost,...), kar kmalu pripelje tudi do specifičnih motenj posameznih organov trebušne votline vse do hudih motenj prebavil (eterično telo). Hujšanje ne pomeni prevlado dednostnega toka zemlje, kot pri akromegaliji ali delno pri miksedemu, kjer se duh direktno veže na eteričnost, ki je hiper stimulirana, temveč odmik zgornjega toka ali zapuščanje spodnjih teles v ˝roke˝ zemeljskim fizičnim silam smrti (razgradnja, gravitacija, zgoščevanje in toplota). Rjavo obarvana koža (bronasti diabetes) lepo odraža fizis (koža, čuti, kosti in živčevje), ki je prepuščen samemu sebi. Patološko temna barva kože lahko kaže na odmik duha in z njim vitalnosti ter na krepitev fizičnih sil, ki so polarne etrom ali življenju. Tudi močnejša poraščenost (dlakavost) nam kaže na obilnejšo prizemljitev.
Morda bo temu (addisonova b.) botrovala tudi nemoč absorpcije žolčnih moči (celostna depresija) v črevesne resice, ali/in upad mentalne dispozicije, terapevtske volje in entuziazma – volje do življenja na čisto psihosomatski ravni. Žleze naj bi bile instrument bolj modrim, duševno-duhovnim silam.
Pretirano popoldansko sončenje in vroče kopeli bodo moči življenja še bolj odmikale, bolj slana hrana pa bo v fizis in eteričnost vsekakor bolj vabila odmikajoče se zgornje sfere.
Diabetes = sladkorna bolezen ali šibka, nezadostna organizacija duha v sami trebušni slinavki, sem dovolj obširno opisal že v tretjem poglavju. V nevarnosti smo vsi, ki pridno in brez oddiha črpamo iz drevesa spoznanja. Spraviti, zbezati nekoga z odra (duh in duša – igralec) v parter (trebuh, vitalnost – gledalec), ko se je ravno dobro uigral v glavno vlogo, ne bo mačji kašelj.
Motnje spolnih žlez
O njih bi le na kratko, saj sem se z njimi (s to temo) spoprijemal že cel prejšnji mesec v skripti Rodila in spolovila. Trenutno za to nimam ne moči, prostora in niti časa. Pa brez zamere – hvala!
ZA ZAKLJUČEK POGLAVJA PA VSAJ NEKAJ IDEJ O HARMONIZIRANJU (TERAPIJA).
