Predgovor, JAZ SEM, Saint Germain
Vsebina knjige, ki jo berete, je nastala leta 1930 v ZDA kot kanalizirano sporočilo Saint Germaina človeštvu, nekaterim poznanega kot Velikega Posvečenca, Vnebovzetega Mojstra, Alkimista, Poveljnika Vitezov okrogle mize, ustanovitelja Čuvarjev Bratstva Vijoličnega plamena in nenazadnje grofa, o katerem je največ napisanega. V ravnokar omenjeni "preobleki" je bil pomembna osebnost francoskega dvora. Živel naj bi v 17. stoletju, v letih od 1712 do 1784. Vsekakor skrivnostno bitje, katerega poslanstvo so nekateri poznavalci ezoterike ali določenih duhovnih tokov označili kot navdihovalca in poučevalca Božjega Prava ali Postave, ki nam pomaga na poti razpiranja individualne in kolektivne zavesti, omogoča prepoznavanje našega bistva kot duhovnega bitja, razumevanje našega Izvora, zavedanje potrebe po prehojeni poti k duhovnim ciljem in nudi podporo v procesih vrnitve domov v Enost, Očetovo Hišo. Po mnenju Rudolfa Steinerja naj bi bil grof Saint Germain zadnja poznana utelesitev v zemeljske pogoje življenja Christiana Rosenkreutza, ki je zbiral duhovno dediščino Vitezov Templjarjev, katerih vsebina se je skozi mučeništvo na grmadi izlila v vesoljni eter in se pozneje pojavila v toku Rožnih Križarjev. Christian Rosenkreutz je zbral dvanajst najpomembnejših poti posvečenstev in jih preoblikoval v gibanje ali tok Rožnih Križarjev. Omenjeni tok nam poleg ostalega omogoča pridobitev svobodnejšega duhovno znanstvenega načina razmišljanja, kar nam je v veliko pomoč tudi v procesih premoščanja prevlade uma, ter prevzgoje analitično naravnanega intelekta. Kot um se identificiramo predvsem s preteklostjo in realiziramo s prihodnostjo, izredno težko pa živimo sedanjost tukaj in zdaj. Dovolite, da dodam še nekaj pojasnil. Vsebino knjige sem z Božjim Vodstvom prevajal iz italijanskega jezika z naslovom Io Sono, vir - založba Eureka iz Beana pri Codroipu. Daljših povedi v večini primerov nisem krajšal, saj nas predvsem zahtevnejša vsebina in trud ob samem branju v obliki večkratnega prebiranja ene in iste povedi, vzdržuje v stanju večje budnosti in prisotnosti duha, z malce več truda in zaupanja v Očetov Namen, pa tudi v stanju zavesti Višjega Jaza. Nekaj podobnega bomo lahko razumeli tudi skozi obliko pogoste uporabe besed Jaz, Mene, ti, tebi, izraz Moje Ideje, Mojega Namena na Zemlji, s katerimi Oče v naši duši prebuja globoko speči spomin na pravi in resnični pomen tuzemeljskega bivanja. Vsaka Njegova beseda v sporočilu hrani v sebi posebno moč. Morda vas bodo na koncu knjige zanimala tudi dodana pojasnila Enza Nastatija z antropozofskim pogledom in razmišljanje o knjigi prevajalca na internetnih straneh predstavitve knjige Jaz Sem. Po najinem mnenju si z njima lahko pomagate izboljšati razumevanje besedila, ki ga imate pred seboj. Dovolite, da vas na samem začetku spomnim še na nekaj, in sicer na naš ego, osebnost in njen um, ki se bodo sporočilu v knjigi poizkušali z veliko verjetnostjo upirati, na kar nas Oče skozi Saint Germaina v knjigi nekajkrat opozarja. Namreč, podobne vsebine ne zmorejo zlahka prodreti v njihovo kraljestvo, saj si omenjeni trije ne želijo vodstva nas kot duha, sprememb in zatorej spreobrnjenja. Ni vedno Božji Duh, ki šepeče, da za neko knjigo, predavanje, dogodek, srečanje še nismo pripravljeni. Morda pa nekaj, nekdo v nas ali izven nas noče, da bi se kot duh okrepili in kot osebnost korenito prevzgojili. Že v vsebini prvih poglavij se kaj lahko pripeti, da se bo osebnost s svojim umom in intelektom krčevito upirala Njegovi trditvi, da človek ne počne ničesar, da v vsem skozi nas deluje On, Božji Duh. Vsekakor Oče počenja vse: On nas vodi skozi labirinte učenja življenja, prepoznavanje Izvora in Njegove Ideje, saj smo kot duh ali bistvo našega bivanja eno z Njim, mi v Njem in On v nas in v vseh ostalih Zemljanih, celo v živalskem, rastlinskem in mineralnem svetu, ki jih vodi skozi skupinske duhove. On vodi in izvaja vse, a le v primeru, da naša osebnost ni zaljubljena v zunanjost (svet snovnosti in oblik), da ni prepričana, da je s svojim umom in intelektom center ali bistvo bivanja, če vsota vseh naših nesvobod v egu kot zaviralcu razpiranja naše zavesti ni preveč dejavna in gospodovalna, če smo dokaj osredotočeni na Višji Jaz ali Jaz Sem in če zmoremo polno živeti tukaj in zdaj mnogo več kot le nekaj trenutkov na dan. A tudi v nasprotnem primeru je On, ki dovoljuje osebnosti začasno prevlado nad duhom, torej skrenitev zato, da se bo nekoč zmogla bolj prebujeno in svobodno vrniti, kot je bilo povedano v Svetopisemski priliki o Izgubljenem sinu. Menite, da nismo svobodni? Svobodni smo in še kako; lahko se zoperstavimo Njegovi Volji, Ideji, kot to v mnogočem z dušo ali osebnostjo počenjamo že skorajda skozi vso zgodovino. Lahko pa kot duh Očetovi Ideji, Namenu svobodno in z ljubeznijo sledimo. Svobodno v smislu dovolj predano in z ljubeznijo, neglede na končni izid, brez računice, ne da bi nas kdorkoli v to prisilil. Morda vseh naštetih Milosti, Pravičnosti nismo vredni? Za Njegov Projekt smo bili ustvarjeni, izbrani, zaupano nam je bilo nekaj zelo velikega, saj se Njegova Ideja na Zemlji lahko uresniči le skozi vse nas - človeštvo. Oče nam je v pomoč poslal Sina, ki nas ljubi, ki nam zaupa, da bomo skozenj naposled le zmogli preseči vse ovire, saj dobro pozna naše šibkosti glede na to, da so še posebno danes na delu močne sile oviranja Očetove Ideje in Namena. Podobna vsebina ali Milost, Očetova Ljubezen, ki jo nevede vseskozi iščemo, dosega in vabi vse nas. V primeru, da se nas je dotaknila zdajle, nikakor ni naključje, mar ne? Ostanimo kolikor je mogoče budni, v stanju Jaz Sem, tudi zato, da nas nič ali nihče ne bo zmogel ovirati, da bomo zmogli vsako poved, odstavek, poglavje po potrebi večkrat prebrati, vsaj zato, da nam nič pomembnega ne bo ušlo. Nikar se ne predajmo, ne omagajmo, ne sodimo jutra pred večerom, saj je sporočilo knjige Jaz Sem, skozi katerega se nam lahko življenje korenito spremeni, prepomembno, da bi ga spregledali ali preslišali. Tudi v kislo jabolko ugriznemo in ga z malce truda ter obilo spoštovanja zaužijemo, prebavimo, preoblikujemo v višje kakovosti življenja. Pojdimo skozi branje ali prepoznavanje, skozi čutenje kot sprejemanje pa vse do volje po udejanjanju in uresničitvi. Naj ure, dnevi branja bodo nam ubrani, z Božjo Previdnostjo in na Jaz Sem naravnani.