Dednostni in duhovni tok

Vse informacije in opisi v knjigah, skriptah, člankih, delavnicah in predavanjih Franca Božjaka, so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov. Dednostni in duhovni tok (skripta, odlomek) DVA TOKOVA, KDO STA, OD KOD IZVIRATA, NJUN POMEN Če želimo nadaljevati, se moramo seveda najprej vprašati: »Kdo pravzaprav sta ta dva tokova, od kod izvirata, kakšen je njun pomen ali bistvo, in kdo ali kaj deluje skozi ali izza njiju,…?« Njun izvor ali vsaj ideja, možnost, potencial, bi kaj lahko segal že v sam začetek kreacije (ustvaritev) ali bolje izgradnje, kar bo za marsikoga lažje sprejemljivo. Očetove moči izdiha so izgleda najprej ustvarile zodiak (dvanajst ozvezdij), ki za nekatere predstavlja celo zodiakalnega človeka Adama Kadmona ali Adonaja. Prav ta bitja ozvezdja ali dvanajsterice, kot nekakšna krožnica ali mejnik našega sončnega sistema pa so nekoč, če smo prav razumeli, izgradila in izoblikovala sedem planetov in tudi naš dom, mater Zemljo. Očetova ideja o projektu človek ali kozmičen izdih, bi lahko predstavljala in omogočala tudi nastanek duhovnega ognjenega toka, ki se spušča na Zemljo in deluje iz smeri planetov in ozvezdij. Toda v času, v obdobjih, epohah ali celo v četrti inkarnaciji antične Zemlje, ko sta se naš planet in vzporedno tudi mi, ljudje izgrajevali ali materializirali in postajali pravo pravcato bitje mnogoterih razsežnosti (ambient bivanja, ozaveščanja, osvobajanja, vseh štirih zemeljskih svetov), je skozi njo (mati Zemlja) ali iz nje začel teči, prihajati ali izvirati vedno pomembnejši sedaj že kozmosu polaren zemeljski ali krvni, dednostni tok. Te moči nas od tedaj naprej združujejo v celoto zemeljskih sil, vežejo pa nas tudi na preteklost, prednike, narod, jezik, tradicije, priimek, celo na usodo, telesnost,… Torej del takratne, začetne enosti (vsa duhovna bitja, ki so služila projektu človek (ideja očeta ali svete trojice)) se je moral povsem svobodno in z ljubeznijo (v projektu je bilo po vsej verjetnosti že tako predvideno) »prekvalificirati«, preoblikovati, saj je takrat dobil novo nalogo, in sicer, služiti človeštvu z vsemi zemeljskimi pogoji, v obliki dednostnega toka. Morda pa v projektu človek ni bil predviden tako hiter in obsežen odmik od enosti (materializacija človeka in Zemlje), zato je v sili razmer del duhovnih moči (bitja) postopoma ali kar na hitro moral postati zemeljski tok. Moramo se fizično hraniti, piti, oblačiti, se zaščititi z zidovi, streho, saj smo tedaj postali od narave odvisno, fizično minljivo in ranljivo bitje. Tako imenovani dednostno-zemeljski tok izvira iz centra ali iz notranjosti našega planeta, a ga vseeno ne moremo povsem enačiti z ZEMELJSKIM IZDIHOM, ki je lahko dnevni (od 03.00 ure zjutraj do 15.00 ure popoldan), mesečni (od polne do prazne lune ali njen štirinajstdnevni dvigajoči lok), letni (od svečnice 2. februarja do 10. avgusta) in celo kozmični ali platonski (od začetka kreacije pa vse dokler človek in Zemlja nista postala povsem snovna in izoblikovana, nekako do konca Lemurije ali začetka Atlantide kot četrte epohe, četrte inkarnacije Zemlje in človeštva. In povedano še z besedami krščanstva: »Takrat, ko je bil človek izgnan iz Raja ali enosti, ko je opazil, da je gol, da je brez »oblačil«.« Če je Zemlja kot nekakšno bojno polje ozaveščanja resda živo bitje, potem ima po vsej verjetnosti tudi Ona svoje čakre ali petim materialnim čutom nezaznavne moči, vrteča se kolesa, s katerimi se hrani, napaja ali polni z zunajzemeljsko ali z nezemeljsko prano, z barvami, zavestmi, ki predstavljajo ali omogočajo ZEMELJSKI VDIH. Ta pa je spet lahko dnevni (od 15.00 ure do 03.00 ure), mesečni (od prazne do polne lune ali/in njen padajoči lok), letni (od 10.8. pa vse do svečnice) in kozmični ali platonski, ki od epohe Atlantide naprej omogoča človeštvu procese evolucije ali duhovnega razvoja, razpiranja zavesti, osvobajanje od materije na način, da preobrazimo, prevzgojimo ali oplemenitimo naše duševno telo (žival v nas), vitalno (rastlina v nas in zunaj nas) ter fizično telo ali mineralno kraljestvo. V krščanskem jeziku, sporočilu bi to pomenilo rojstvo Jezusa ter spust Sina odrešitelja, božjega Sina (»jaz sem pot, resnica in življenje«), ki je človeštvu takrat, ko je še najbolj zašlo s prave poti, pokazal pot in prinesel nove moči, impulz jaza ali moči individualnega toka ognja (»zapusti mater, očeta (moči odvisnosti, vezanosti na dednostni tok), če hočeš postati moj učenec«).