Tretji Teden Adventa
Prispeli smo do tretjega Adventnega Tedna, ko bo na preizkušnji naša DUŠA.
Duševno telo nam je bilo darovano v tretji planetni inkarnaciji, ki jo imenujemo Antična Luna. Po Antičnem Saturnu, kjer se je porodila kal fizičnega, takrat še Nesnovnega Telesa in Antičnem Soncu, ko se je fizično-Nesnovnemu Telesu pridružilo še etersko telo oziroma telo vitalnih moči, smo na tretji stopnici ali inkarnaciji imenovani Antična Luna, pridobili še duševno telo.
Fizično-snovno telo nas povezuje z mineralnim svetom, etersko telo z rastlinskim svetom, duševni svet pa si delimo ali imamo skupno z živalskim svetom. Astralni ali duševni, tudi živalski svet omogoča bivanje Zavesti občutkov, čustev, čutnosti, skozi katere lahko občutimo veselje, simpatijo, antipatijo, radost ali bolečino.
Astralno telo je duhovna substanca. Astral izvira iz astrov=astri, ki so Nebesna fiksna in gibajoča se telesa, katerih Moči ali Zavesti gradijo in oblikujejo našo dušo.
Poznamo tri sposobnosti ali pole duše v nas kot celoti: misliti (živčno-čutni pol glave in pet organov čuta), čutiti (srce in pljuča) kot pol ritma, povezovanja, prelivanja, ki živi in deluje v prsni votlini ter pol volje ali dejanj, ki domuje v prebavno-presnovnem delu telesa, tudi v močeh gibanja, premikanja skozi okončine.
V Tretjem Tednu bo na udaru naše svobodno RAZMIŠLJANJE.
Izvedeli smo, da je Dar razmišljanja ali mišljenja tretje Darovanje Kristusa, ki se je izpeljalo pred približno trideset tisoč leti. Vse do danes smo kot človek, človeštvo postopoma razvili samodejno mišljenje. To avtonomno razmišljanje pa je v današnjem času omogočilo premoč egoizma, pretiravanje, že kar izrabljanje, izkoriščanje sposobnosti razmišljanja, tudi zato, da bi si zagotovili osebne ali duševne zabave in užitke. Posledica tega je, da se je naše mišljenje vsaj delno oddvojilo od Vesoljne Misli, Mišljenja.
Mišljenje človeka, ki je preveč prežeto s čutnimi zaznavami, nas lahko privede vse do razdružitve, izgube povezave in sozvočja, tako s srcem kot tudi z močmi volje. V praznem prostoru srca si zatorej lahko poišče dom strah, namesto da bi ga napolnila ljubezen, v močeh volje pa se lahko razvijejo sile fanatizma, včasih tudi nasilja. Ne pozabimo, misliti je sposobnost duše, ki je še najbližje ali v neposrednem sorodstvu z Duhom kot Zavestjo.
V tem tednu bo zato še najbolj pomembno, da ravnokar povedano prepoznamo in postanemo gospodarji naših misli na način, da mislimo Božje Misli, da razmišljamo kot misli Bog. To pomeni, da prejmemo čisto misel, idejo, osvobojeno organov čuta in preteklih razmišljanj nas ter soljudi, ki so vezana predvsem na fizično-snovne zakonitosti in življenje, ki nas obkroža ter pogojuje.
Le razmišljanje na notranjo pobudo, ki izvira iz nas samih kot Duha in njegovih zakonitosti, sposobnosti je svobodna misel. Takšna misel je sposobna zajemati iz moralnih Idej, ki se spuščajo k nam iz Vesolja, skozi katere lahko mi kot Duh ali Zavest moralno vodimo, usmerjamo naša čutenja in delovanja oz. dejanja.
Le v mislih, mišljenju smo lahko svobodni, v občutkih in delovanju pa smo zlahka izpostavljeni in podrejeni delovanju drugih duhovnih Bitij. Kakorkoli že, skozi zorenje svobodnega mišljenja je mogoče usmerjati naša čutenja in delovanja v smeri ljubezni.
Kakovost ali lastnost, ki naj bi jo razvili v tem tednu je TRDNOST.
Po pravičnosti in zmernosti smo prišli do notranje trdnosti oziroma poguma, ki pomeni dejanje, delovanje srca (coraggio=cor agir). V teh dneh nas začasno zapušča tudi naš ANGEL VARUH, tako kot so nas v prejšnjih dveh tednih zapustili Arhaji kot Duhovna Bitja Časa in Nadangeli ali Duhovna Bitja Narodov.
V tem tednu se bo kot ravnokar povedano, odmaknil tudi Angel, Angel Varuh, ki aktivno deluje v našem astralnem telesu in v njem varuje našo karmo. Medtem ko se od nas odmakne Angel, se na nek način počutimo manj vezane na moči karme, smo pa zato bolj izpostavljeni silam Temé. Namreč, proces razvezanja oziroma neharmonične ločitve treh sposobnosti duše (misliti, čutiti in delovati), nam lahko omogoči občutenje moči tesnobe, še posebno v primeru, da naše tri sposobnosti duše niso sposobne medsebojnega komuniciranja, harmoniziranja kot pridobivanja in vzdrževanja ravnovesja.
Poklicani smo, da na notranjo pobudo in čuječe živimo v močeh poguma, ki v srcu združujejo sile volje in misli zato, da bomo zmogli pridobiti in tudi živeti v ravnovesju s tremi sposobnostmi duše.
V primeru, da so nam takšna razmišljanja, poznavanja težka in tuja, poizkusimo razumeti, zakaj mnogokrat razmišljamo o določeni stvari, procesu, storimo pa nekaj povsem drugega. Čutimo, da bi lahko napravili nekaj dobrega, a tega ne zmoremo ozavestiti, kaj šele popeljati k uresničitvi.
Rojstvo Jezusa v nas, ki se bo lahko kmalu izpeljalo, poziva, že kar zahteva stanje harmonije treh sposobnosti duše in njihov skupni dialog zato, da bomo postali še v večji meri zaupanja vredni Izvoru in sočloveku.
Dovolite, da povzamem in vas spomnim na potrebo po razvoju moči poguma in čistih, pravih misli, razmišljanja. Pri tem nam je lahko v pomoč dovolj navzoče ali meditativno branje Uvoda v Janezov Evangelij ali vsebine Filozofija Svobode, avtorja Rudolfa Steinerja kot idejnega očeta Antropozofije. Enako velja za vso Znanost o Duhu, ki je bila namenjena osvobajanju misli, razmišljanj oziroma misli, ki misli o sami sebi – ČISTA MISEL.
Četrti Teden Adventa
Pozdravljeni, prispeli smo do zadnje, četrte nedelje Adventa. V polnem pričakovanju Božiča se soočamo z zadnjim preizkusom. Po preizkusih fizično-snovnega, eterskega in astralnega ali duševnega telesa je sedaj na vrsti preizkus JAZA.
Zapuščeni od Arhajev, Nadangelov in Angelov je sedaj čas, da nas delno zapusti tudi NAŠ JAZ ali DUH. To je tudi preizkus OSAMLJENOSTI. Lahko se zgodi, da bomo imeli občutek, kot da smo ostali brez prave orientacije, da smo izgubili spomin, občutili moči tesnobe, zmedenosti, strahu. Pa vendar, ne smemo pozabiti, da beseda osamljenost pomeni »vse v Soncu (solitudine = tutto nel Sole)«.
V primeru, da se ne prepustimo izgubljenosti kot osamljenosti, lahko stopimo v stik z duhovnim Soncem oziroma Nadjazom ali Višjim Jazom. To je skrivnost Božiča. Vsaka preizkušnja zahteva od duše nekaj bolečine, lahko pa se pojavi tudi občutek pomanjkanja varnosti in strah pred izgubo samega sebe.
Vse to je potrebno, da se v duši rodi nekaj novega z namenom, da se v našem ali v nas kot Jazu rodi narava Nadjaza. Nadjaz ima usmerjen pogled na celotno človeštvo in ne le name kot posameznika.
Z Božičem se zmanjšajo moči našega egoizma in okrepi sposobnost skrbeti za katerokoli živo bitje ter celotno Zemljo. Posebna skrb pa je posvečena vsem, ki trpijo, ne le sočloveku, temveč tudi ostalim svetovom Narave. To je cilj našega Nadjaza in k temu smo poklicani. Iz Božiča v Božič se razpira individualna Zavest z namenom, da bo nekoč postala Univerzalna Zavest.
Stara tradicija pripoveduje, da noč pred Božičem Bog govori z živalmi. Vpraša jih, če je človek za njih poskrbel. Ravno zaradi tega so imeli nekoč kmetje navado urediti hleve in zavetišča za živali ter poskrbeti, da živalim ni primanjkovalo hrane in vode.
Dejstvo, da se na predvečer Božiča Bog pozanima, če je bilo za živali poskrbljeno, govori o tem, da Boga zanima, če je bilo poskrbljeno tudi za človeške duše. Spomnimo se, da žival predstavlja našo dušo, da si z živalmi delimo ali imamo skupno dušo (duša = anima, animale = žival).
V terminologiji Duhovne znanosti-Antropozofije Bog predstavlja Varuha Praga, ki nam bo omogočil vstop v Višje Svetove le v primeru, če bo duša za nekaj podobnega resnično pripravljena, v primeru, da bomo zmogli, se potrudili in preoblikovali, prevzgojili ali premostili naše moči Senc, našo preteklo karmo. V nasprotnem primeru nam bo to preloženo na naslednje leto ali celo v naslednje življenje. Natanova Duša je najčistejša duša Jezusa, h kateri naj bi se usmerili skozi delo na sebi. Duša je bitje, ki jo je potrebno prevzgajati, da bo nekoč postala čista kot Jezusova Duša, ki je nepokvarjena in katere del smo bili vsi pred Padcem, povzročenim od moči Luciferja.
Za Božič se bo zatorej rodil Jezus v nas kot Natanova Duša. Medtem, ko se v 13. Svetih Nočeh, od Božiča do Svetih treh Kraljev odvija pot od Jezusa do Kristusa, se v nas rojeva Kristusova Zavest. Šestega januarja se praznuje Krst na reki Jordan kot spust Bitja Kristusa v Jezusa. Jezus je človek, je tudi človeška duša, ki je dosegla popolnost. Lahko ga okarakteriziramo kot sina človeka, medtem ko je Bitje Kristus Božji Sin, ki se je utelesil v človeka Jezusa. Ta Vesoljna Skrivnost najde prostor v nas vsako leto med Božičem in Svetimi Tremi Kralji. Namreč, Jezus sprejme vase Kristusa, naša duša pa lahko sprejme Duha oziroma Nadjaz ali Višji Jaz.
V primeru, da smo pripravljeni, potem tega Velikega Dogodka ne moremo praznovati na materialistično-potrošniški način, v katerega so nas na žalost stoletja vodile sile Senc. Božič naj bi praznovali z veliko mero spoštovanja in predanosti.
Moči, ki delujejo izza zadnjega-četrtega tedna Adventa, odpirajo vsa vrata naše duše z namenom, da bi se le-ta združila z Duhom. Da se lahko duša in Duh zlijeta v eno, mora biti duša resnično bistra, čista kot pravi Kelih, saj bo le na tak način lahko vase sprejela Duhovno Svetlobo Sonca.
Vse to pospremimo v tišini in s predanostjo.
Kvaliteta, ki jo je potrebno razviti v tem tednu je MODROST.
Modrost je moč Luči poznavanj, ki je združena s toplino Srca. Je tudi sposobnost, ki nam v vsakem trenutku omogoča prepoznati, katero dejanje je v trenutni situaciji najboljše, je sposobnost premoščanja pogojevanj, tudi prostorsko-časovnih omejitev zato, da bomo zmogli vstopiti na Višjo raven odnosa z lastnim mišljenjem, z lastnim čutenjem in lastno voljo. Skozi pridobljene moči Modrosti nas ne bo strah osamljenosti, saj bomo pripravljeni na mistično srečanje z Jezusom in kasneje še s Kristusom.
Dovolite, da vas spomnim, da je v času 13. Svetih Noči na Zemlji zelo intenzivna prisotnost Zavesti Kristusa, ki jo vsak izmed nas lahko izkusi.
Pomembno je zaspati z mislijo na to srečanje in se skozi meditacijo poglobiti v pomen vsake Svete Noči, opazovati in zapisati sanje ter plemenite namere, ki naj bi jih zjutraj prepoznali, v teku dneva pa tudi izpeljali.
Avtorica Loretta Martello prevoda ni preverila, zato obstaja možnost napak.
Vir: https://www.lorettamartello.it/category/video/
[i] Antropozofija je pot spoznanja, ki bi želela popeljati duhovni element, ki je v človeku do duhovnega elementa, ki je v Vesolju (Rudolf Steiner).
Anthropos pomeni človek, sophia pa modrost, kar pomeni, da se Antropozofija ukvarja s spoznavanjem človeka. Glede na to, da je Duh tisti, ki človeku omogoča pridobivanje znanja in poznavanj, se Antropozofija imenuje tudi Duhovna Znanost. Imenuje se Znanost, saj vse navedbe, ki jih Rudolf Steiner podaja o Duhovnih Svetovih in o delovanju Duha, sledijo intuitivnemu miselnemu procesu, ki se odvija na izjemno logičen in dosleden način, procesu, v katerem ni praznih prostorov ali protislovij, saj vse poteka po natančno določenem vrstnem redu, ki je lahko dober, lep, resničen samo za tiste, ki jih navdihujeta pristen raziskovalni Duh in Resnica.
