Popolnost – Presveta Trojica
Danes smo v letu 2006 in Kristus se je manifestiral v dimenziji življenja. Golgota je končana in vse skupaj se premakne za stopnico navzgor. Pred seboj imamo le popolnost.
Nekoč smo imeli Svetost in če se je vse pomaknilo za stopnico navzgor, se lahko vprašamo:
»Kakšno izkušnjo bom imel ob Veliki noči?«
To so vprašanja, ki sem si jih nekoč zastavil in potem kar nekaj let iskal odgovore. Težava v postavljanju tega vprašanja in v iskanju odgovora nam lahko pokaže, koliko smo še vezani na staro Veliko noč izpred dva tisoč let. »Spremenite način razmišljanja«, je rekel Janez Krstnik.
Za spremembo lahko poiščemo odgovor pri Rudolfu Steinerju, ki je napisal knjižnico z naslovom Koledar duše. To je knjižica, ki vsebuje 52 kitic in vsaka kitica je namenjena enemu tednu. Napisana je bila leta 1912, ravno v času, ko se je Kristus začel pojavljati na eterični ravni bivanja. V uvodu je Rudolf Steiner priznal, da Koledarja duše ni napisal sam, temveč, da je bil napisan skozi njega. To je edino, kar je Rudolf Steiner napisal skozi notranji glas. Pomeni, da je besedilo prejemal direktno od Duha. Koledar duše pomaga človeški duši, da bo lahko vstopila v pravi odnos s Kristusom. Kdor knjigo pozna, ve, da ni nikjer v knjigi izrečeno ime Kristus, kajti Njega moramo poiskati sami, kot iskanje Svetega grala. Prebrali bomo eno kitico in jo prevedli v slovenščino. Prebrali bomo verz, ki velja za teden Velike noči.
»Ko iz širine sveta govori človekovemu čutu Sonce
in se radost iz globine duše združuje v gledanju s svetlobo,
tedaj Misli iz ovoja jaz-stva potujejo v daljave prostora
in povežejo v zamolklosti človekovo bistvo z obstajanjem duha.«
Lahko nadaljujemo v nedogled, vendar v tekstu ne bomo našli Kristusa. In kaj je center prebrane kitice. Če je center Vesolja Sonce, bo naš center beseda.
Beseda je dialog med Soncem in človeško radostjo. Vesolje nam podarja Sonce, zato je tudi Velika noč vedno v nedeljo. Predstavlja Sonce in je vedno po prvi spomladanski polni Luni. Polna Luna je Luna polna Sonca in poleg tega še po pomladnem enakonočju ali solsticiju (sol – sonce – sticij). Imamo tudi tri Sonca. Na grških cerkvah je napisano: »Kristus tri Sonca.« Tisto, kar je za človeka najbolj pomembno, je radost. In kaj pomeni beseda radost. Vsi poznamo čustvo radosti, ste ga vsi doživeli?
Beseda radost pomeni, da se duša združi z duhom.
Duša se odpre kot kelih in duh vstopi vanjo.
To je Velika noč.
Velika noč eteričnega Kristusa ni več križ, temveč radost.
Že zdavnaj bi morali preseči prizor križanja Kristusa. Morali bi ga prepoznati, si ga predstavljati kot Vstalega v Večnem Telesu, kajti od tam naprej se začne za nas ljudi možnost te radosti, možnost, da se naša duša napolni s Kristusovim delovanjem.
Pred dva tisoč leti je bila Velika noč zmaga nad smrtjo, danes pa pomeni dar radosti. Ste prepričani, da ste že doživeli radost, ko je duša polna duha?
Velika Noč kot Posvečenstvo
Jezus se je uspel spustiti z nepopisnim pogumom, s pomočjo Marije, ki mu je sledila in z delovanjem Kristusa od zgoraj. A vendar to ni le čudež, temveč je čudež nad čudeži. Čudež je, če se luč zgosti in postane materija. Toda, da se materija spet vrne in postane luč, to je čudež vseh čudežev. In ravno to se je zgodilo na Veliko noč. Ko je v nedeljo zjutraj vstal, se ga je Magdalena hotela dotakniti. Ker pa je bilo tisto Telo Svetlobno Telo, ki se je dvigovalo navzgor, Magdalena pa ga je vlekla navzdol, jo On nagovori: »Ne dotikaj se me, kajti moram se dvigniti v Hišo Očeta!«
Napraviti je moral red v celotnem Vesolju in se ponovno vrniti na Zemljo.
Celotna Velika noč je krščansko posvečenstvo, ki traja tri dni in osem ur.
Skupaj torej osemdeset ur. Vse iniciacije ponavadi trajajo tri dni in osem ur. Matematika pravi, da se Velika noč v resnici zaključi v ponedeljek zjutraj ob treh, točno takrat, ko Jezus prepove Magdaleni, da bi se ga dotaknila.
Začetek pa je v četrtek ob devetnajsti uri.
In zakaj gremo v nedeljo k Svetemu Obhajilu?
Prava Velika noč je torej v ponedeljek.
Nekoč so to vedeli, zato je ponedeljek še vedno ostal praznik - praznik Angelov. K Svetemu Obhajilu naj bi šli v ponedeljek, ne pa v nedeljo, če že moramo izbirati.
Lahko bi šli še v večje podrobnosti vsega, o čemer smo danes govorili. To se lahko izpelje, vendar pustimo nekaj še za drugič. Danes sem hotel prikazati bistvo vsega skupaj, kajti ponavadi vzamemo vsakega po en košček in ravno zato obstaja velika nevarnost, da bi se izgubili v podrobnostih.
Po Veliki noči nas čaka Vnebohod, o njem pa nismo rekli ničesar. Še štirideset dni je do Vnebohoda in v tem času nas Kristus vsakoletno notranje poučuje. Potem je še deset dni do Binkošti in še nekako mesec ali dva do Sv. Janeza Krstnika. Po Sv. Janezu se Sonce začne umikati. Kot ste lahko opazili, naredimo cel krog skrivnosti Svetlobe, ki se začnejo z januarjem in končajo na dan Janeza Krstnika. Potem se dnevi pričnejo krajšati in vstopamo v skrivnosti časa. Vsako leto to ponavljamo in postopoma ozaveščamo zunanje, predvsem pa notranje ritme.
Enzo Nastati
