POGLOBLJENO DOŽIVLJANJE ŠTIRIH ADVENTNIH TEDNOV
V decembrskem Adventnem in Božično-novoletnem obdobju se z Neba na Zemljo spušča mnogo darov v obliki pomoči, ki oplajajo zemljo, mineralno-rodovitni svet, rastline, živali in tudi človeka. Poimenovali bi jih lahko moči duhovnega sveta Svete Trojice, ki skozi skupinske Jaze, pravzorce in ostala nesnovna Duhovna Bitja plemenitijo Zemljo, človeku pa omogočajo združevanje sil Nebes in Zemlje. Res je, za pomoč lahko zaprosimo kadarkoli, a vendar je Duhovni svet Svete ter Presvete Trojice človeštvu namenil še največ pomoči v predbožičnem času in v obdobju od Božiča do Svetih treh Kraljev. Človek je bitje vsaj štirih dimenzij bivanja, zato si za začetek oglejmo povezavo le teh s sovpadajočimi svetovi: Fizično telo instinktov imamo skupno z mineralnim kraljestvom. Eterično ali vitalno telo temperamenta, navad, potreb predstavlja rastlino v nas in zunaj nas. Duševni svet čustev, želja, poželenj, strasti si delimo z živaljo. Duhovni svet morale, etike, ljubezni, svobode in vseh kreposti pa nosimo ali smo le mi - ljudje.JASLICE
Da bomo skozi Adventni mesec, ki traja vse do Božiča, lahko bolj poglobljeno doživljali štiri razvojne stopnje nastajanja človeka in Zemlje, bomo v prvem Adventnem tednu pričeli pripravljati jaslice tako, da bomo najprej postavili tla, podlago ali le mineralni del jaslic. Torej potke, kamenje, skalce, hiške, lesene mostičke. V drugem Adventnem tednu bodo prišle na vrsto rastline v obliki maha, grmičevja, cvetlic, vejic iglavcev in listavcev. Naslednji, tretji teden Adventa bomo na postavljeno mineralno-rastlinsko podlago položili figurice ali lutke živalskega sveta domačih živali, kot so ovce, koze, krave, svinje, psi, muce, osli, konji. V četrtem, torej predbožičnem Adventnem tednu pa bomo Jaslice okrasili s kipci otrok, pastirjev, Svetih treh Kraljev in Svete družine.DELO NA SEBI
Tako kot bodo nastajale jaslice, se bomo v prvem Adventnem tednu trudili v sebi prevzgajati fizični svet instinktov po preživetju, hranjenju, oblačenju, spolnosti. Skušali bomo premagovati strahove pred pomanjkanji, pred lakoto, zato bomo sem ter tja preskočili kakšen obrok hrane, se malce manj oblekli, da bomo zato fizično bolj aktivni. V tem tednu lahko poskrbimo za mineralni svet, kamor spadajo naše kosti, glava z živčnim sistemom, organi čuta in rodovitna prst. Zemljo nikar ne onesnažujmo, lahko pa ji pomagamo v vseh procesih očiščevanja. Naslednji, drugi teden Adventa bomo lahko delali bolj na vitalnem ali eterskem telesu, v smislu prevzgajanja temperamenta na morebitnih enostranskih gestah kolerika, sangvinika, flegmatika in melanholika. Postali naj bi vsestransko bitje štirih harmonično povezujočih se temperamentov. Enako se velja potruditi v spreminjanju naših navad, nagnjenj, potreb, kjer tudi nismo povsem svobodni. Vsaj v tem tednu postorimo kaj za rastline, ki nas obkrožajo. Z določenimi homeopatskimi pripravki jim bomo pomagali okrepiti povezavo z Nebesno noto, torej s planeti in ozvezdji, jih po potrebi pognojili in rahljali rodovitno prst, presadili in obrezali pa le v primeru padajočega loka Lune. Tretji teden Adventa bo na vrsti ali bo v prevzgoji naš duševni svet, kamor uvrščamo jezo, žalost, strah, skrbi, neučakanost, egoizem, antipatijo,…. V tem času lahko vsaj nekaj časa namenimo negi živali, tudi tistim v zavetiščih. Hranimo lahko gozdne živali, po potrebi polnimo ptičje krmilnice, in še bi lahko naštevali. Mnogo dela, mar ne? Četrti teden Adventa, torej tik pred rojstvom Jezusa, pa nas čaka zelo pomembno delo na duhu, v duhu ali v nas kot bistvu. Pridobili naj bi vsaj eno manjkajočo krepost ali vrlino, oziroma jo vsaj okrepili. V mislih imam tudi moči sočutja, žrtvovanja za bližnjega, pomoči potrebnega. Okrepimo si lahko vero v obstoj duhovnega sveta Svete in Presvete Trojice, ki nam je vedno in povsod pripravljena pomagati, in tudi zavedanje, da ne obstaja življenjski izziv, ki ga z Njihovo pomočjo ne bi zmogli razrešiti. Enako se lahko potrudimo izgraditi še bolj zdravo, a dovolj modro življenjsko filozofijo in moči odpuščanja. V teh dneh bomo zato poizkusili razrešiti vsa nesoglasja v medosebnih odnosih, in se tudi opravičili, če le to zmoremo. Ali se še znamo spontano nasmejati in večino dneva v dobri volji živeti sedanjost?PRIPRAVA NA BOŽIČ
Za konec si poglejmo način še bolj plodnega preživljanja Adventnih tednov in priprave na Božič. V prvem tednu Adventa bomo preizkušani v našem najbolj fizičnem delu, v čutilih ali organih čuta. Če izgubimo vid ali sluh, se le s težavo orientiramo, ob izgubi ravnotežja pa izgubimo pokončno držo in z njo povezano voljo po delovanju, še posebno, če bi naši čuti izgubili vez z zunanjim svetom. Omenjene preizkušnje so potrebne, da se okrepimo v priznavanju svoje usode, da sprejmemo vse njene udarce in jo končno tudi vzljubimo. Na tak način lahko pridobimo vrlino, ki se imenuje pravičnost. Enako se lahko potrudimo premostiti, vsaj v mislih in čustvih, vezanost na materijo, na materialne dobrine in telesnost, zunanjost, oblike, ki nas tudi lahko omejujejo pri delu na sebi. Preizkušnja drugega tedna Adventa je obvladovanje vitalnih procesov, na primer dihanja, prebavljanja, ritma srca. Če nekdo neprestano govori, fantazira in se prenajeda, pomeni, da te skušnjave še ni zmogel premostiti. Vrlina, ki naj bi jo razvili v tretjem tednu, se imenuje prava mera v govorjenju, prehranjevanju, počivanju, spanju, delu. Našim letom poizkusimo prinesti malce več Življenja v pravem pomenu besede in ne le več vitalnosti. Skrb za naše zdravje je že prava obveznost, zato poskrbimo za redno telesno vadbo, pijmo čaje, si mažimo boleče sklepe, poskrbimo za ožilje, procese dihanja, prebave, presnove. V tretjem tednu Adventa nas bodo sile skušnjav napadle skozi tri sposobnosti duše in sicer, razmišljanje, čustvovanje in udejanjanje. Če podobnih skušnjav ne bomo prepoznali in jih presegli, bomo postali lažnivci, prevaranti v razmišljanju in govorjenju, čustva bodo postala hinavščina, moči volje pa nestrpnost, netoleranca. V tem tednu moramo postati še bolj budni, da bomo omenjenim trem sposobnostim duše omogočili zdrave povezave. Misli bodo morale postati čistejše, torej bolj prave, resnične in dobre, čustva naj bi postala pogum, volja pa naj ne ostane nestrpnost, temveč sila delovanja v svetu ali moči služenja Očetovi volji. Četrti adventni teden bo na preizkušnji naš duh ali mi kot duh, kateremu bodo sile Podnarave ponujale stare poti Iniciacije ali Posvečenstva, ki smo jih nekoč že prehodili. Le te nam govorijo o duhu, toda »prodajajo« nam staro, že preživeto, prehojeno, današnjemu človeku neprilagojeno obliko duhovnega razvoja. Na primer: indijsko, perzijsko ali kitajsko, študij egipčanske, grško-rimske civilizacije ali filozofije, v katerih ni današnjih novih misli o človeku kot nosilcu duha. Dovolite, da vas spomnim, da v omenjenih civilizacijah človek še ni bil nosilec individualnih moči, duha. V mislih imamo tudi odpiranje čaker, dvigovanje kundalinija, mnoge načine zdravljenja s polaganjem rok, itd. Namreč čakre so se nekoč vrtele v nasprotno smer, kot se vrtijo danes. Moči spodnjih čaker še vedno nismo dodobra ozavestili, zato jih tudi nismo sposobni popolnoma obvladovati, kot bi morda pričakovali. Omenjene skušnjave nas hočejo napraviti tudi bolj trde, s kamnitim srcem, spremeniti v ljudi, ki bodo bolj malo govorili in le delali, služili denar. Opisane moči skušnjav in možnosti pridobivanja kreposti se v Adventnem obdobju pojavljajo vsako leto, zato so vsakič bolj zvite, obenem pa bolj zahtevne in močne. Štirje svetovi in dimenzije bivanja tako ostajajo za nami in prišli smo do Božiča, do rojstva Jezusa v nas. Naš Jaz se v zadnjem Adventnem tednu in v predbožični noči odpravi v tempelj Višjih poznavanj, k pijači spominjanja in pozabe. In šele na tej stopnji duha lahko razvijemo vrlino, ki se imenuje modrost, kar pomeni, da bodo naše misli, ideje, besede ogrete s toplino in ljubeznijo srca. (Poglobljeno doživljanje Božiča, Enzo Nastati, prevod Franc Božjak)