Pomen štirih Tednov Adventa skozi Znanost o Duhu-Antropozofijo
Z današnjim dnem, s prvo Adventno nedeljo se pričenja čas Adventa oziroma štirih Adventnih Tednov. Sledile bodo še tri nedelje kot predhodnice preostalih treh Adventnih Tednov. Kaj je Advent? Je pričakovanje, priprava, čakanje na Veliki Dogodek kot je rojstvo Jezusa. Kaj pomeni rojstvo Jezusa in kako omenjeno pričakovanje nastaja, se poraja v naši notranjosti, kaj nam prinaša in kam nas vodi, usmerja?
Znanost o Duhu nas poučuje, da smo v času Adventa postavljeni v obdobje, tako očiščevanja naših nesvobod kot tudi premoščanja skušnjav, v obdobje, ki ga ponavadi ne živimo ravno z lahkoto. Vsekakor, mnogi bodo modrovali: »Saj smo v zaključnem delu leta, v katerem se je veliko tega nakopičilo, veliko je za postoriti, zato smo preobremenjeni in utrujeni.« V resnici pa utrujenost in občutek teže ni tisto, kar imamo v mislih, temveč so to predvsem preizkušnje, ki jim je naša duša izpostavljena skozi takoimenovani konflikt med močmi dobrega in močmi ne dobrega ali slabega. Velikokrat je bilo omenjeno, da sile Zla ali Temè delimo na dve vrsti ali dve obliki skušnjav.
Poznamo skušnjavo Luciferja, ki nas vabi v Iluzijo lahkega, brezskrbnega vstopa v duhovnost, zato nas zavaja tudi skozi občutek naše trenutne visoke stopnje duhovnega razvoja. Obstaja pa še Ahrimanska skušnjava, ki nas vodi v še nižje sfere oziroma v smer materializma. Vmes med obema vrstama skušnjav pa živi Kristusova Moč, ki je mediator med odmikoma od ravnovesja, od Enosti, ki nas vodi k harmoniji, k pravemu Življenju, pravi Svetlobi, pravi Evoluciji. Na tej stopnji kot prvi stopnici smo zatorej izpostavljeni močnim Impulzom, tako Kristusovim kot tudi Ahrimansko-Luciferskim vplivom in naši notranjosti kot duši in Duhu nikakor ni lahko vzdržati pod pritiskom omenjenih sil oviranja razpiranja kolektivne Zavesti. Človeška narava, ki je v Adventnih Tednih močno na udaru je vsota štirih teles ali ravni bivanja (fizično-snovna, eterska, duševna in duhovna).
V prvem tednu bo na preizkušnji naše fizično-snovno telo. Zato, da bi lahko razumeli, na kakšen način bo le-to izpostavljeno prvi preizkušnji, se moramo za hip naravnati na to, kaj se je skozi človeško zgodovino dogajalo z nami kot ljudmi, s človekom kot celoto. Na samem začetku Projekta-Človek (Antični Saturn je bila prva stopnja našega Sončnega sistema) nismo bili to, kar smo kot človek in človeštvo danes. Nismo bili še fizično-snovna bitja in zato tudi nesposobni hoje, razmišljanja, govora, saj smo živeli na stopnji razvoja, ki je podobna današnjemu mineralnemu svetu. Potrebna so bila žrtvovanja oziroma Darovanja Bitja ali Zavesti Kristusa predvsem zato, da je človek lahko postal to, kar je danes.
Prvo Darovanje je bilo Dar Pokončne drže, možnost hoje, osvoboditve rok ter dlani, ki je bilo namenjeno aktiviranju procesov delovanja, udejanjanja. To se je dogajalo v tretji, petnajst tisoč let trajajoči Epohi Lemuriji, pred približno 70 000 leti.
Podobno, pred približno 50 000 leti je bilo v začetku četrte Epohe-Atlantide izpeljano drugo Darovanje Kristusa, ki nam je omogočilo možnost Govora oziroma besede.
Tretji Dar pa nam je bil Darovan v sredini četrte Epohe-Atlantide pred več kot 30 000 leti v obliki moči, sposobnosti Razmišljanja ali mišljenja.
Četrto, zadnje žrtvovanje (sacrificcio/Sacro ali Sveto oz. napraviti nekaj svetega, zato smo besedo sacrificcio ali žrtvovanje spremenili v darovanje) Zavesti Kristusa na Golgoti pa nam omogoča preseganje ali zmago nad Smrtjo, kar je vezano na možnost Vstajenja.
Zanimivo je poudariti, da se tudi razvoj otroka sprovaja skozi ravnokar omenjene stopnje. Namreč, otrok se najprej nauči hoje, potem govorjenja in nazadnje tudi razmišljanja. Enako se je nekoč dogajalo vsem nam, danes odraslim.
V Adventnih Tednih se v naši duši vsa ta Darovanja ponavljajo v drugačni, lahko bi rekli novi obliki. Prvo Darovanje, ki je vezano na Pokončno držo bo na duhoven in duševen način preizkušalo našo sposobnost pokončnosti kot primerne naravnanosti na biti Eno v nas samih, tudi našo osvobojenost oz. neodvisnost od soljudi v obliki mnenj, prepričanj, od znanj, ki niso poznavanja, od znanosti, ki ni modrost, materializma, od vsiljevanj, izsiljevanj, ustrahovanj,…. V primeru, da tej preizkušnji ne bomo kos, bomo to na težak ali bolj zahteven način lahko občutili v obliki rahlih motenj v procesih dihanja, občutka nepripadnosti svetu, nesposobnosti poglobljenega dialoga s Svetom.
Fizično-snovno telo je tudi sedež ali prostor bolezni, zato obstaja možnost, da lahko v prvem Adventnem Tednu celo zbolimo. Pomembno je zavedanje, da se bolezen lahko pojavi tudi z namenom doseganja pokončne drže, predvsem skozi ponotranjen vidik v obliki sposobnosti biti trdni v svojih idealih.
Ideal ali že kar Krepost, ki naj bi jo dosegli v tem tednu je PRAVIČNOST.
Pravičnost, Zmernost, Trdnost in Modrost so štiri Kreposti Antičnih Skrivnosti, kar velja še dandanes. Pravičnost kot Krepost, ki naj bi jo prvi teden razvili, nam je v teh dneh potrebna zato, da lahko vzdržujemo pokončno držo, notranjo neodvisnost, osvobojenost.
Moči prvega Adventnega Tedna zatorej govorijo o fizično-snovnemu telesu, ki vsem, ki poznajo Antropozofijo[i] ali znanost o Duhu, prikliče spomin na Antični Saturn, kot prvo stopnjo utelešenja našega Sončnega sistema in planeta Zemlje. To je čas, v katerega je bila postavljena in aktivirana kal fizičnega, takrat še Nesnovnega Telesa. V tistem času je bila človek (živela je življenje človeka) duhovna, ne vsem poznana visoka Hierarhija, ki je na današnji četrti stopnji Sončnega sistema postopoma postala Arhaj in je še dandanes vezana na naše fizično-snovno telo.
V prvem Adventnem Tednu nas ravnokar omenjene Zavesti zapustijo, zato je naše fizično-snovno telo prepuščeno samemu sebi, kar lahko zaznamo skozi občutek zapustitve in strahu, boječnosti. Nekateri bodo nekaj podobnega lahko krepko občutili, drugi pa manj močno. Kakorkoli že, vse to ima globok razvojen pomen, ki nam vsestransko pomaga, tudi v procesih krepitve Duha in prevzgoje duše.
V naslednjih tednih bomo v primeru marljivega dela na sebi lahko zaznali, kako se v drugem Adventnem Tednu zmore okrepiti etersko telo, v tretjem prevzgojiti duševno telo, v četrtem Tednu Adventa pa, kako si zmoremo okrepiti moči Duha.
Kaj nam je zatorej storiti?
Ostati moramo dovolj navzoči oziroma osredotočeni na nas same kot bistvo Duha, se potruditi razumeti to Veliko Skrivnost, ki nas obdaja, ki vodi, potiska k močem, ki so pravo rojstvo naše duše.
Božič je praznik ali dan rojstva Jezusa in Neizigrane Natanove Duše, kar je posredno vezano tudi na težave in bolečine človeštva, ki so se pojavile po Padcu iz Nebes na Zemljo skozi Lucifersko skušnjavo. Le ena Duša je bila zadržana v Nebesnih prostranstvih, in sicer Duša Jezusa ali Natana kot Neizigrana, povsem čista Duša. In vsak izmed nas nosi v sebi majhen del, kotiček te Duše, v katerem je povsem čist. Ta čistost naše duše naj bi se razširjala in naposled zmogla razumeti veliko Jezusovo Dušo kot celoto.
Tisto, kar se dogaja v tem času je priložnost, ki nam je vsako leto omogočena zato, da se obnovimo in razpremo ta majhen čisti, najčistejši del nas kot celote, vse dokler ne bo celotna naša duša postala kot Natanova ali Jezusova Duša. Ko le-ta sestopa na Zemljo na Noč Božiča, nam pripoveduje: »Poglej, tisto, kar se v tebi rojeva je to, kar sem ti Darovala, torej čistost tvoje duše.«
To je dogodek, ki se pojavi vsako leto in obenem v vsakem življenju.
Zato je vsako leto temu primerno in namenjeno kot priložnost, ki nam je dana na dan Božiča, ko se rodi Jezus kot sin človeka, šestega januarja pa Bitje ali Zavest Kristus, ki ni ista, temveč druga, še višja Zavest ali Bitje, kar bomo spoznali pozneje.
Pomembno je, da se v tem tednu zavedamo in poskrbimo za svoje fizično-snovno zdravje in moči ter da vzdržujemo pridobljene moči notranje trdnosti, pokončnosti, osvobojenosti skozi čut oz. krepost Pravičnosti.
Avtorica Loretta Martello prevoda ni preverila, zato obstaja možnost napak.
Vir: https://www.lorettamartello.it/category/video/
[i] Antropozofija je pot spoznanja, ki bi želela popeljati duhovni element, ki je v človeku do duhovnega elementa, ki je v Vesolju (Rudolf Steiner).
Anthropos pomeni človek, sophia pa modrost, kar pomeni, da se Antropozofija ukvarja s spoznavanjem človeka. Glede na to, da je Duh tisti, ki človeku omogoča pridobivanje znanja in poznavanj, se Antropozofija imenuje tudi Duhovna Znanost. Imenuje se Znanost, saj vse navedbe, ki jih Rudolf Steiner podaja o Duhovnih Svetovih in o delovanju Duha, sledijo intuitivnemu miselnemu procesu, ki se odvija na izjemno logičen in dosleden način, procesu, v katerem ni praznih prostorov ali protislovij, saj vse poteka po natančno določenem vrstnem redu, ki je lahko dober, lep, resničen samo za tiste, ki jih navdihujeta pristen raziskovalni Duh in Resnica.
