Ita Wegman
(Povzeto po: https://en.wikipedia.org/wiki/Ita_Wegman)
Ita je razvila nekaj terapevtskih tehnik, med najbolj poznanimi je ritmična masaža. Po študiju terapevtske gimnastike in masaže je leta 1902, pri svojih 26 letih prvič srečala Rudolfa Steinerja.
Pet let pozneje je pričela s študijem medicine v Zürichu, leta 1911 pa tudi diplomirala in pričela z zdravniško prakso.
Ko je leta 1917 odprla samostojno ordinacijo, je po navodilih Rudolfa Steinerja razvila prijeme zdravljenja raka z izvlečkom bele omele. Zdravilo, ki ga je poimenovala Iscar, pozneje pa Iscador, je kmalu postalo dopolnilno zdravljenje raka v Nemčiji in številnih drugih državah.
V Arlesheimu je leta 1920 kupila zemljišče, na katerem je že naslednje leto odprla svojo kliniko z imenom Klinisch-Therapeutisches Institut. Pridružili so se ji številni zdravniki in kmalu je nastal prvi center Antropozofske Medicine, dve leti pozneje pa tudi farmacevtski laboratorij Weleda, ki je prerasel v pomembnega proizvajalca zdravil in pripravkov za nego telesa ter vzdrževanja in pridobivanja večplastnega ravnovesja.
Na prošnjo Rudolfa Steinerja-idejnega očeta Znanosti o Duhu-Antropozofije se je Ita naslednje leto pridružila izvršilnemu svetu na novo formiranega Antropozofskega društva v Goetheanumu v Švici, kjer je vodila medicinski oddelek raziskovalnega centra.
Ita je z Rudolfom sodelovala pri pisanju njegove zadnje knjige z naslovom Fundamentals of Therapy, v kateri je obravnavana tudi osnova teorije nove medicine, ki sta jo Ita in Rudolf skupaj razvijala vse do njegovega slovesa od zemeljsko-snovnih pogojev bivanja, leta 1925.
Preberimo si, kaj nam je o poslanstvih Nadangela, danes že Arhaja Mihaela, njegovi zemeljski in nesnovni Duhovni Šoli, ki še dandanes poteka, pred približno stotimi leti zaupala Ita Wegman.
Vsekakor, brano med vrsticami tudi to, da je v vsakem obdobju človeške zgodovine potrebno razumeti in udejanjati vse, kar Izvor oziroma Očetov in naš Projekt-Človek skozi nas kot človeštvo in posameznika načrtuje.
POZNAVANJE KARME V LUČI NADANGELA MIHAELA
Nahajamo se v dobi Nadangela Mihaela in da bi v celoti razumeli njegovo delovanje, želimo sestaviti vse elemente, ki nam jih je izročil Rudolf Steiner. Zapustil nam jih je v dediščino, da nas prebudijo iz sna, v katerem smo se znašli in nam pokažejo naloge, ki nas čakajo. Vedno bolj se bomo morali zavedati globine povezanosti z Nadangelom Mihaelom in pomena, zakaj predstavlja Antropozofija Impulz Nadangela Mihaela, kar je Rudolf Steiner kot sporočilo dovolj jasno v vseh pogledih prejel iz Sfer Duhovnega Sveta in omogočil, da bo le-to postalo dovolj razumljivo za trenutno kolektivno zavest.
Prepoznali smo, da je Nadangel Mihael povezan z razvojem Kozmične Inteligence in da je On kot najpomembnejši Nadangel med ostalimi Nadangeli in Sončnimi Duhovi moral zaradi naravnega razvoja Univerzalne Evolucije skrbeti za upravljanje Kozmične Inteligence in na kateri način naj bi le-ta postala na Zemlji dediščina vseh nas. V prejšnjih obdobjih upravljanja, vladanja je Nadangel Mihael poslal moči Višjega Intelekta na Zemljo skozi žarke fizično-snovnega Sonca, kar je navdihnilo ljudi bolj razprte Zavesti. V antičnih sončnih skrivnostih so bile takšne skrivnosti še poznane, zato je bilo veliko lažje prejemati podobne Navdihe.
Bližalo se je obdobje, ko so ljudje postopoma začeli razvijati moči Višjega Intelekta v sebi, zahvaljujoč lastnim močem duše in duha. Ta proces je bil zaključen v osmem stoletju in od takrat naprej lahko na Zemlji srečujemo ljudi z lastnimi mislimi, razmišljanjem, kar pa ni bilo mogoče pred popolnim spustom Kozmične ali Vesoljne Inteligence. To obdobje je pripravila Aristotelova filozofija, v katerem se je sočasno s postopnim izginjanjem krajev Misterijev pričelo postopno ločevanje zemeljskega nižjega intelekta od Kozmične Inteligence.
Potreba, da se je Inteligenca uklonila ali podredila Zemlji, izhaja iz dejstva, da se je Kristusova Entiteta kot Zavest združila z Zemljo v Eno. Kristusov sestop je bil za Nadangela Mihaela znak, da mora prenehati upravljati s to Inteligenco. To ga je postavilo v posebno situacijo, saj na Zemljo ni več smel pošiljati svojih Impulzov. Namreč, počakati je moral, da se je začelo novo obdobje Njegovega regentstva ali upravljanja, ki je nastopilo šele leta 1879. Naj poudarim, da nam je v preteklosti, tudi izven omenjenih obdobij lahko nemoteno pošiljal svoje Impulze s Sonca.
Po predaji upravljanja Kozmične Inteligence je bil Mihael postavljen v nedejavnost. Zemljani smo takrat ostali brez moči Impulzov Nadangela Mihaela, kar je bilo še posebej zaznavno od petnajstega stoletja naprej, ko se je pričel razvoj Ozaveščene Duše.
Ljudje so takrat zagotovo pričeli razvijati svoje misli, mišljenje, pa vendar jim Duhovni Svet ni dal nobenega Impulza kot Navdiha. Takrat je Nadangel Mihael poskušal vzpostaviti povezavo s človeštvom, zato je od petnajstega do šestnajstega in vse do osemnajstega stoletja okrog sebe zbral duše, ki so se srečevale v duhovnem svetu, s katerim so se povezale že v prejšnjem obdobju regentstva Nadangela Mihaela. Uspelo mu je združiti najpomembnejše posameznike obdobja razširitve delovanja Dominikancev, duše povezane s tem obdobjem, ter tiste iz časa Aleksandra in Platonistov, ki so delovale v šoli v Chartresu. Pridružilo se jim je tudi veliko število duš iskalcev, polnih gorečega stremljenja k Duhovnim Svetovom.
Nadangel Mihael jih je zbiral okoli sebe in jih učil. Nakar je bila ustanovljena Nadčutna Šola, v kateri se je poučevalo tisto, kar je bilo v antičnih časih oznanjeno v krajih Misterijev. Omenjene duše so sodelovale v nečem brez primere, v nečem, kar se je v duhovnem svetu zgodilo prvič in to pod vodstvom Nadangela Mihaela. Vse, kar so izkusile, je nanje napravilo močan vtis.
Običajno se karma[1] prihodnjega življenja človeških duš pod vodstvom Duhovnih Entitet pripravlja v obdobju med smrtjo in ponovnim rojstvom. Toda ta karma ni bila še nikoli obravnavana na način, kot se je poučevala in sprovajala skozi učenja omenjene Nadčutne Šole. Na ta način duše še nikoli prej niso bile poučene o zakonih karme. Po takšni pripravi so duše ob ponovni vrnitvi na Zemljo začutile Impulz, da se povežejo z Antropozofskim gibanjem. V tem gibanju so, po sprva še nezavednem Impulzu odkrile nadaljevanje tega, kar je bilo izkušeno v nadčutnem pred njihovim zemeljskim življenjem. V globini njihovih src, v tesnem razmerju z njihovo usodo, se je skrivala Modrost, ki jim jo je daroval Nadangel Mihael. Ukvarjanje z zakoni karme znotraj Antropozofije pravzaprav pomeni, ukvarjanje z nauki, ki so se razvili v Duhovnih Svetovih po zaslugi Nadangela Mihaela.
Zemeljsko zoperstavljanje dejavnosti Nadangela Mihaela, predstavlja in vodi Ahrimanovo delovanje, ki poskuša uničiti in iztrebiti z Zemlje vse, kar ji Nadangel Mihael prinaša v obliki Modrosti. Ahriman se nikoli ne odreče delovanju proti Nadangelu Mihaelu in zaradi tega so ljudje prepuščeni sami sebi oziroma ostajajo brez navdiha Nadangela Mihaela in posledično se znajdejo v nenehni nevarnosti, da jih Ahriman ujame v mrežo ali zasužnji. Da bi se tem nevarnostim zmogli zoperstaviti, obstaja Antropozofija. V začetku novega Mihaelovega vladanja je Njegova naloga, voditi ljudi k izkušnji prebuditve v Višjo Zavest.
In ravno v tej Višji Zavesti izraza lastnih moči duha človeka, Ahriman zaznava večjo nevarnost v obliki izgube vpliva na človeka. V njegovi naravi je, da ljudi vzdržuje v stanju spanja, saj tako ne bodo zmogli na zavesten način izkusiti delovanja karme. Ahriman ali Satan se z vsemi svojimi močmi upira razodetju zakonov karme. Naše stanje budnosti in zavestna zaznava je za Ahrimana velika nevšečnost, saj Ahriman lahko vpliva le na tiste ljudi, ki ne zmorejo vzdrževati ravnokar omenjenih moči budnosti in zavestnih zaznav.
V sedanjem obdobju vladavine Nadangela Mihaela bo nadaljnji razvoj človeštva zahteval razkritje zakonov karme. To zahteva tudi nadaljnji razvoj Antropozofske skupnosti in vseh duš, ki v tem procesu sodelujejo.
V primeru, da bo poznavanje karme zadušeno z močmi Ahrimana, ki se izraža v našem strahu, bodo Impulzi Nadangela Mihaela izgubljeni in prvo stoletje njegove vladavine bo prešlo, ne da bi se izkazala in izpolnila zadana naloga, ki je bila zaupana njegovim privržencem v človeški preobleki.
Če bi se to zgodilo, bi človeško civilizacijo zajela pot brezna in izgubili bi Pot Svetlobe, ki so jo začrtala Božanstva.
Poleg tega preti človeštvu še ena, in sicer Luciferjeva nevarnost, ki prihaja k nam z druge smeri.
Ko težavnost trenutnega stanja ne bo presežena v srcih ljudi in v primeru, da močna, odločna volja ne bo usmerjala življenja duš tistih, ki se ukvarjajo s temi velikimi resnicami, bo njihovim dušam zagospodarilo Bitje Lucifer.
Ahriman noče, da bi se zakoni karme zavestno izkušali v srcih ljudi. Lucifer pa se vedno veseli, ko se ljudje ukvarjajo z zakoni karme na lahkomiseln in domišljav način.
V človeški svobodi ravnovesja med Ahrimanom in Luciferjem bodo napredovali le ljudje, ki so prepoznali in sprejeli Antropozofijo na pravi način, ki bodo odločno sledili Mihaelu, ki jim pripravlja in kaže pot z močmi Modrosti.
S polnimi močmi poguma moramo prepoznati nevarnosti, ki nam pretijo z desne strani skozi sugestije Ahrimana, z leve pa z zavajanjem in zapeljevanjem Luciferja.
Zavedati se moramo delovanja Ahrimana in Luciferja, ne da bi dovolili njuno delovanje in obenem napredovati na način, da bodo Impulzi Nadangela Mihaela postali učinkoviti oziroma se tudi uresničili.
Ita Wegman
Povzeto po: Aus Michaels Wirken – Stuttgart 1988.
Opomba: vsebina ni bila prevedena iz originalnega nemškega teksta Ite Wegman, zato obstaja možnost napak.
[1] Karma je zakonitost duše ali ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo našim mislim, čustvom in dejanjem. Ustvarja se v vsakem trenutku in naj bi bila pod našim nadzorom, glede na to, da se ali če se sami odločamo, kaj bomo storili oz. kako se bomo odzvali v dani situaciji.
