PRAZNIK MARIJE SVEČNICE - PRAZEN RITUAL ALI VRATA ZA PRENOVO ŽIVLJENJA NA VSEH RAVNEH BIVANJA
FEBRUARIUS ali OČIŠČENJE
V Antičnem Rimu je bil mesec februar-Februarius ali očiščenje značilno prehodno obdobje, ki je zaznamovalo konec starega leta in naznanilo rojstvo novega, morebiti celo kaotičnega obdobja. Obdobja, v katerem bi se lahko marsikaj tudi spremenilo. Zato bi lahko domnevali, da so bile Saturnalije, ki so jim sledili očiščevalni obredi, gledano skozi antično obliko obredov, ki so spremljali dolg zimski prehod (temno obdobje koledarja indoevropskih ljudstev), usmerjene tudi v prenovo Vesolja, ki ga simbolizira pomlad.
Drugih štirinajst dni januarja so izvajali feriae sementinae, ki so bile očiščevalne in pomirjevalne narave zato, da bi spodbudili rodovitnost polj in plodnost živali. Februarja so si sledili tudi drugi obredi, med katerimi so prevladovali tisti, ki so služili spravi duš pokojnikov.
Februarius pomeni v latinščini očistiti, zadostiti, popraviti, spraviti se, kar je bilo Posvečeno Bogu Februariusu. V tem mesecu je bilo mesto očiščeno in potekali so pogrebni obredi Bogovom Mani. Pravzaprav, v vsakem obdobju letnega prehoda je bil vzpostavljen stik s svetom podzemlja, kot htonskim svetom in v ta namen so bili tudi pokojniki deležni zahvalnih obredov. Ovid je pel: »Tudi grobove in grobnice so častili in spoštovali, sence prednikov so pomirjali in tolažili, na grobove pa prinašali majhna darila.«
Med dnevi, ki so bili namenjeni pokojnikom in procesom očiščevanja, je 15. februarja potekal vznemirljiv praznik, imenovan Lupercali, v katerem so se prepletali obredi očiščevanja in obredi simbolične oploditve. To nas spominja na volkuljo (la Lupa), ki je dojila Romula in Rema.
Toda v Lupercaliju se pojavlja tudi lik Junone Giunone, imenovane Iunio Februata oz. Prečiščena. Kozja koža, iz katere so bili izdelani jermeni, se je imenovala amiculum Iunonis, podobno kot Junonin plašč, upodobljen na njeni podobi v Lanuviumu. In kako naj ne bi bila prisotna ona, ki je bila zavetnica rojstev? Boginje so se spominjali tudi na februarskih Kalendah z imenom Iunio Sospita ali Odrešenik še posebno v času, ko so obeleževali Posvetitev njenega templja na Palatinu.
V sedmem stoletju je Rimsko-Katoliška Cerkev, 2. februar posvojila za praznik vzhodne Cerkve, ki je že od četrtega stoletja naprej obhajala Gospodovo Darovanje v templju. Darovanje prvorojenca v templju in obredno očiščenje Matere je moralo biti po judovskem zakonu izpeljano na 40. dan rojstva. Glede na to, da je bil Božič določen na dan 25. decembra, je moral biti praznik, o katerem teče beseda, po krščanskem koledarju 2. februarja. Tako je sovpadal z mesecem, ki je bil v poganskem Rimu posvečen očiščevanju in/ali Iuniu Februati in obredu Lupercali. Morda zato, da bi odstranili mnoge poganske prisotnosti, predvsem pa Junono, je 2. februar pozneje postal praznik - Očiščevanje Blažene Device Marije, ki je zasenčil najpomembnejši dogodek - Predstavitev Sina Očetu v Marijinem naročju.
Z nedavno liturgično reformo je latinska Cerkev v popolnem soglasju z orientalskimi Cerkvami, 2. februarju vrnila čaščenje Kristusovega praznika, ki ga je prvotno poimenovala Gospodovo Darovanje, poznano tudi kot SVEČNICA. Na ta dan so sveče Blagoslovljene in razdeljene vernikom, katerim ljudska pobožnost in spoštovanje pripisuje varovanje pred nesrečami, nevihtami in celo med agonijo kot smrtnim bojem ali bojevanjem za življenje.
Prvega marca je bil večni ogenj Aedes Vestae sedeža Veste ugasnjen in nato znova prižgan. To nas pripelje nazaj k judovski Pashi, v kateri se obnovi kislo testo za kruh, zato so 3 dni uživali nekvašen kruh. To nakazuje zaključek nekega ciklusa, določene tradicije, krvi življenja in začetek novega ciklusa ravno v trenutku, ko so stare lovorike nadomestili z novimi listi. Kot pojasnjuje Ovid: »Vesta je v resnici Zemlja, obe imata večni ogenj, Zemlja in Sveti Ogenj nam kažeta svoj sedež.«
KRŠČANSKA SVEČNICA
A vrnimo se h krščanski Svečnici. Blagoslov sveč je običaj, ki sledi procesiji ali sprevodu in je zabeležen v Rimu med koncem 9. ter začetkom 10. stoletja in kot smo lahko razumeli je francoskega izvora. Nekoč so sveče prižigali s prižgano svečo kot pri obredu, podobnem Velikonočni Vigiliji, danes pa sveče preprosto Blagoslovijo.
Starodavni obred s prižiganjem sveč je imel dva pomena: prvi je bil povezan z univerzalno Vesoljno Religijo, ki jo je Krščanstvo sprejelo v svojo liturgijo, drugi pomen pa je povezan z Evangeličanskim naukom. Za krščansko liturgijo je prižgana sveča simbol novega življenjskega, vitalnega ali eterskega ognja, ki se je po Božji Milosti znova pojavil v naravi in pripravil na pomlad. Omenjeni očiščevalni in oploditveni ogenj bi lahko simbolično primerjali z jermeni, ki so jih vihteli Luperci.
Ta sveča je sam Kristus. Njen drugi pomen pa je Luč sveta, ki sporoča Novo življenje v Krstu in razsvetljuje pot v nebo. V dlaneh Kristjana to znamenje pomeni udeležbo pri Božanski Luči. Ravno zato nosi Kristjan svečo ob vsakem dogodku svojega obstoja, kar procesija s svečami, četudi le-te niso prižgane, zelo dobro izraža: »Pojdimo k Zavesti Kristusa, ki nam prihaja naproti«.
Danes se je večina očiščevalnega in obnovitvenega pomena življenja Svečnice izgubila, pa vendar očiščevalni obredi niso povsem izginili iz obdobja pred spomladansko Luno, saj se po Karnevalu začenja 40 dnevni post.
Še več, v predkrščanski dobi so v mesecu februarju narodi celotnega indoevropskega območja koristili obrede in slovesnosti posvečene očiščevanju in plodnosti. Za Rimljane je bil mesec februar posvečen Boginji očiščevanja Februi, v čast katere so prirejali obrede loščenja, osvetlitve, med katerimi so potekale procesije v soju bakel in prižganih sveč.
Za Kelte je bil praznik Svetlobe po veliki zimski temi znamenje bližajoče se pomladi, ki se je imenoval Imbolc ali Oimelc. Posvečen je bil boginji Brigit, ob svečah in prižganih lučkah pa so ga praznovali 1. februarja, na dan, ki je ravno na polovici poti med zimskim solsticijem in spomladanskim enakonočjem.
V irskem jeziku Imbolc pomeni v naročju, Oimelc pa ovčje mleko, kar bi zadostovalo za popolnejše razumevanje tesne povezave med datumom, ki sovpada z obdobjem leta, ko se skotijo jagnjeta. Namreč, ravno v tem obdobju so ovce bogate z mlekom, dragocenim tako za domačo kot komercialno uporabo. Praznik je lahko razumljen tudi kot tradicionalni izraz kmetijsko-pastirskega ali pastoralnega sveta.
Rimljani so ime boginje Brigit preoblikovali v ime Briganthia, iz katerega bi izhajalo ime Brianza. Takrat je krščanska vera nadomestila keltski praznik Imbolc (1. februarja) s Svečnico (2. februarja) in obenem odstranila senco poganskega kulta v čast boginji Brigit tako, da je v koledar vpisala praznik 1. februar-Sveta Brigida. Na ta način so se z nekaj majhnimi, a pomembnimi spremembami datuma, tradicije združile v sugestiven unicum in luči še dandanes svetijo.
V Italiji se je krščanska Candelora razširila predvsem od sedmega stoletja naprej. Sveče, ki so bile Blagoslovljene v cerkvah, so prižigali ob nevihtah, da bi se zaščitili pred strelo, imeli so jih ob vzglavju postelje v spalnici, da bi jim zagotovile mirno smrt. Otroci so jih radovedno, hvaležno in z začudenjem opazovali, saj so bile pogosto obarvane in poživljene s sugestivnimi okraski.
Po drugi strani pa nas krščanski praznik posvečen Svečnici, spominja na judovsko versko tradicijo, po kateri so se morale ženske, ki so imele otroka moškega spola, štirideset dni po porodu odpraviti v Tempelj, da bi se očistile (Leviticus 12,2 - 4). Ni presenetljivo, da se 2. februar nahaja točno 40 dni po 25. decembru (Božič). Dan Marijinega Očiščenja so nekoč praznovali 40 dni po Svetih Treh Kraljih (iz grškega jezika Razodetje Božanskega, torej Jezusa) na dan, ko so pred četrtim stoletjem n. štetja v Pravoslavni in zatorej grški ter ruski Cerkvi praznovali Božič.
Dan, izbran kot spomin na Marijino Očiščenje (krščanski praznik, ki se nanaša na judovsko rabo in nadomešča poganske, keltske ter rimske obrede), sovpada s krščanskim praznikom Jezusovega Darovanja v Templju. Torej, sveče prikličejo besede, ki jih je stari Simeon izrekel pred Detetom Jezusom in katerih plamen je priklical očiščenje, postajajo simboli Kristusa (lumen gentium).
Svečnica zatorej predstavlja zelo kompleksno praznovanje, med drugim ravno zato, ker je vključila in preoblikovala v krščanske značilnosti skorajda vse rituale nekaterih starodavnih očiščevalnih obredov ter obdržala skrivnostni Quid. Izgleda, da nas vabi, da pogledamo naprej v smer pomladi skupaj z vsemi pregovori k Veliki Noči. Ko je bil po koncu petega stoletja po Kristusu v krščanski koledar uveden praznik Svečnice, se čas očiščenja nadaljuje s Postom, v katerem se zima postopoma zaključuje, zemlja pa pripravlja na novi letni čas, ki se bo pričel s spomladansko Veliko Nočjo.
Tudi tradicionalni praznik, 3. februarja v čast Sv. Biagia vključuje sveče, in sicer ravno tiste, ki so bile dan prej Blagoslovljene na Svečnico. Po dve sveči, povezani z rdečim trakom v križ, duhovnik kot Blagoslov približa grlu vsakega vernika. Ustna izročila nam sporočajo, da je San Biagio izvedel čudež medtem, ko je bil voden v mučeništvo. Rešil je namreč majhnega dečka pred smrtjo z zadušitvijo, ko je le-ta pogoltnil ribjo kost.
Veliko sveč zatorej v začetku februarja, in sicer za dva zaporedna ter povezana praznika, obenem pa še za San Biagia kot zaščitnika kmetijskih dejavnosti.
V tistih časih je namreč veljalo, da je v primeru polne Lune, 2. februar odražal zimsko vreme, skozi staro Luno pa je sredina zime postopoma izzvenela in postala naklonjena ponovnemu rojstvu pomladnega časa.
V SVETU
V Mehiki je Svečnica (Candelaria) pomemben dan praznovanja, saj se 6. januarja skrije figurico Jezusa v značilno torto oblike cvetne kite, polnjeno s kandiranim sadjem (rosca de reyes). Kdor najde figurico Jezusa, dobi nalogo, da hišnega malčka obleče v lepa oblačila, ga položi v košaro in na dan Svečnice odnese Blagoslovit v cerkev. Nakar so družine jedle tamale in pile atole.
V Peruju poteka na ravnokar omenjen praznik velika zabava ob jezeru Titicaca z 200 glasbenimi skupinami in 40.000 plesalci.
Če si pogledamo 72 Božjih Imen judovske kabalistične tradicije, lahko ugotovimo, da vsaka od 72 evolucijskih Angelskih in Nadangelskih Entitet ali Zavesti vlada 5 dni v letu, kar ustreza 360 dnem. Tudi v tem primeru nam ostane 5 posebnih dni, ki so kot vrata za pretok Višjih evolutivnih sil. Pet dni ustreza koncu januarja in začetku februarja do Marije Svečnice, kot Marijanske Entitete, ki jo bomo v nadaljevanju poročanja vedno bolj pogosto srečevali in spoznavali.
KITAJSKO NOVO LETO
Lunino Novo leto je najpomembnejši praznik v kitajskem koledarju. Drevesa mandarin so nadomestila jelke, svetilke pa Božične obeske, seveda rdeče, saj ravno rdeča barva služi odganjanju zlih duhov, še posebno tistega po imenu NIAN, ki je prisoten ob začetku novoletnih praznovanj. Ta pošast živi v morskih globinah in se vsako leto povzpne na trdna tla Zemlje zato, da terorizira ljudi, še posebej otroke. Vendar to strašno pošast moti hrup in se boji rdeče barve. Od tod tudi navada okraševanja hiš v rdeči barvi in ljudi oblečenih v rdeča oblačila.
Kitajsko Novo leto se praznuje 1. februarja in ustreza drugemu mlaju po zimskem solsticiju. Označuje začetek Luninega leta na Kitajskem in vstop novega znamenja kitajskega zodiaka. Pravo praznovanje se začne na Božični večer, po tradiciji družinske večerje in konča na večer petnajstega dne s Praznikom Lampijončkov. Kitajsko Novo leto, znano tudi kot Pomladni festival (chunjiè, 春节) je praznik kmečkega izvora, ki je bil namenjen praznovanju konca zime in skorajšnjemu prihodu pomladi, ponovni rodovitnosti zemlje in kot molitev-prošnja Bogovom, naj zagotovijo plodno in obilno žetev.
Lunino Novo leto zaznamuje tudi vstop novega zodiakalnega znamenja, ki bo za razliko od zahodnega horoskopa trajalo celo leto, vse do naslednjega Novega leta. Obstaja pa še ena velika razlika v primerjavi s kaldejskim horoskopom, in sicer leto vašega znamenja ni srečno leto, temveč velja za leto sprememb in izzivov. Edino obrambno orodje je rdeča barva: s hišnim ljubljenčkom nosite rdečo zapestnico, rdeče spodnje perilo, hišo okrasite v rdeče. To je vse, kar lahko storite, pa vendar na koncu bo to leto vseeno, leto ponovnega rojstva.
SVEČNICA skozi RAZUMEVANJE in ZDRAVLJENJE PATOLOGIJ ter PARAZITOZ (Enzo Nastati)
Preden nadaljujemo z našim delom razumevanja neharmonij zaradi parazitov, je primerno, da na kratko spregovorimo o pomenu praznika Svečnice. Kot veste, je ta praznik poznan tako rekoč na vseh koncih Zemlje in pripada vsem kulturam. Ta misel si vsekakor zasluži razmislek.
Svečnica ali bolje rečeno, praznik Marije Svečnice je praznik, ki je znan po obrednem vidiku Blagoslavljanja sveč, duhovnih sveč, ki bodo morale skozi vse leto duši razsvetljevati pot.
Praznik Marije Svečnice je 2. februar, čas ali obdobje, v katerem se povzdignejo sile pravzorcev, ki so se v Zemljo spuščale med 13. Svetimi Nočmi.
Preprost izračun nam omogoča, da prepoznamo, kako Svečnica sledi Božiču po 40 dneh in Novemu letu po 33 dneh. Znano je, da je število 40 povezano z očiščenjem štirih teles človeka, ki na tak način tudi zmorejo doseči svojo izpolnitev, ki jo predstavlja število 10. Spomnimo se Jezusovih 40 dni v puščavi ali preprosto karantene, ki so ji bili in so ji še danes podvrženi oboleli za nalezljivimi boleznimi. V našem primeru bi teh 40 dni lahko predstavljalo Marijino Očiščenje po rojstvu.
Število 33 je Kristusovo število v najvišjem pomenu, Njegovo življenje se je razvilo v 33,3 letih in vsakih 33 let se Kristusov impulz ponovi v evoluciji Zemlje in človeštva[1]. Glede na to, da na Silvestrovo praznujemo Presveto Mati Božjo, lahko rečemo, da smo pred Marijinim ponovnim rojstvom v Kristusovih silah.
Praznik Svečnice lahko zatorej povežemo tudi z očiščenjem Matere Zemlje (Marije) in njenih svetov, ki jih lahko, zahvaljujoč Kristusovim silam, prične tudi ustvarjati.
Druga ugotovitev nam omogoča, da prepoznamo, da je 2. februar umeščen v sredino zime, v obdobje temé in smrti. Od Svečnice naprej se bo Narava vrnila zato, da se manifestira in približno 50 dni kasneje se bomo srečali z Veliko Nočjo, s praznikom Vstajenja, ki postane Binkošti Svečnice.
Po tej razlagi bi moralo biti še bolj jasno, da je obdobje, ki ga je navedel Rudolf Steiner, v katerem bi bilo potrebno meditirati za zdravje rastlin proti parazitozi, in sicer ko sta Sonce in Luna v Kozorogu, torej po Svečnici in nič prej. Meditacija je zagotovo učinkovitejša v primeru, če zmoremo na omenjen način okrepiti oba astronomska stanja kot poziciji obeh planetov.
Po 13. Svetih Nočeh se vse, kar je bilo duhovno zasnovano v nas in v Naravi, ponovno pojavi v času, ko na nebu deluje ozvezdje Kozoroga oz. po prazniku Svečnice.
Meditirati na zgoraj navedeno, prispeva k nadzoru parazitov. Dobro nadzorovano predhodno aktiviranje omenjenih sil harmonije pa bo pri nadzoru parazitov še bolj uspešno.
Iz opisanega lahko razumemo:
- Paraziti so čistilci narave, zato se je proti njim nesmiselno neposredno boriti.
- Njihov izbruh določajo določene agronomske ali meteorološke razmere.
- Tudi človeški svet je povezan z manifestacijo parazitov. Z vnosom razsodnosti, jasnosti in reda v naše duševno življenje, bomo lahko zmanjšali oz. izpraznili smisel njihove manifestacije.
- Arhetipske ali pravzorčne sile parazitov sestopajo v obdobju od 20/1 do 8/2, ko je Sonce v ozvezdju Kozoroga. Skozi temu primerno delovanje v tem času, lahko zmanjšamo njihovo prisotnost.
Vsak mesec, ko je Luna pred Kozorogom, lahko nadaljujemo z našim delovanjem ali pa sledimo eteričnemu koledarju in ponovimo meditativno delovanje ter intervencijo na terenu vsakih 39 dni (3 ciklusi po 13 noči), začenši s 1. februarjem popoldne.
Preprost izračun nam omogoči razumeti, da je v enem letu 28 takih ciklusov (28x13=364 dni) z ostankom enega dneva, ki je dan Svečnice Marije ali spravni dan za očiščenje in plodnost tudi za prihodnje letine. Glede na to, da je število 28 število Luninega ciklusa, torej nebesnega telesa, ki vlada eterični ravni bivanja, lahko razumemo, kako si med letom sledi 28 ciklusov po 13 noči, kar predstavlja novi eterični koledar Zemlje, ki je zdaj dostopen bolj izkušenim in dovolj duhovno prebujenim kmetom.
ELEMENTARNA BITJA (Enzo Nastati)
V primeru, da budno opazujemo sliko št. 1, bomo lahko zaznali, da bomo po Svečnici imeli na Zemlji prisotna dva delujoča etra, ob Veliki Noči le enega, na Binkošti tri, na Sv. Lovrenca ponovno dva, ob Sv. Mihaelu spet tri in v dnevih od Vseh Svetnikov, dneva Mrtvih pa vse do Svečnice ponovno enega. Zaporedje je torej: 1-2-1-3-2-3-1. To bo povzročilo globoko preobrazbo letnih časov, središče ali višek vitalnega oz. eterskega dogajanja bo okoli Sv. Lovrenca (namesto na Sv. Janeza), minimum pa med Božičem in Svečnico.
V obdobju Marije Svečnice (2/2) je Ahriman ali Bitje Satan sprejet v Marijo, zato je Mariji zaupana Polna Moč na Zemlji. Ne pozabimo, da so jo številne kulture od vedno imenovale Mati Zemlja. Sklicevanje na Blagoslovljene sveče, nas ne bi smelo spodbujati h kopičenju le teh, temveč k spoznanju, da bo le tisto, kar smo prevzgojili v svoji nižji čuteči duši skozi Marijanske očiščevalne sile, osvetlilo našo notranjo pot.
DELOVANJE V 13. SVETIH NOČEH (Enzo Nastati)
Poglobljena študija celotnega leta, ki poteka tudi v povezavi s 13. Svetimi Nočmi dokazuje, da je praznik Marije Svečnice pravo središče kroženja življenja na Zemlji. Naše delo na tem, kako prepoznati, razumeti in ozdraviti parazitska obolenja skozi delovanje koncentriranega ali osredotočenega mišljenja (meditacija), je vezano na dan Marije Svečnice.
Sklenili smo ciklus od sestopa do vzpona sil Življenja.
Preprost matematični izračun pokaže, da obstaja predhodnih 13 Noči (od 11. do 23. decembra), ravno toliko noči od 24. decembra do 5. januarja in tudi od 6. do 18 januarja. Teh trikrat 12+1 noči je osnova našega dela na kmetiji, ki prinaša rastlinam tri različne impulze: prvi bo organizacijskega tipa, drugi prinaša moči sprejemanja, tretji pa sile implementacije impulza, ki se manifestira.
Omenjenim nočem bo sledilo še naslednjih 13 noči vse do 1. februarja, ki mu sledi dan Marije Svečnice, po katerem se začne življenje tudi manifestirati. Silam, ki so se usmerjale navzdol, bo sledilo prav toliko impulzov v smeri navzgor.
Trinajstnočni ciklus Marije Svečnice je četrti ciklus po 13. Svetih Nočeh, zato predstavlja sintezo in očiščevanje z namenom, da se bo lahko manifestiralo Novo Življenje.
GNOJENJE (Enzo Nastati)
Predstavljamo si potek leta skozi njegove glavne praznike: Božič, Svečnica, Velika Noč, Sv. Janez, Sv. Lovrenc, Sv. Mihael, dan Vseh Svetnikov, vseh Mrtvih in si oglejmo etersko kroženje Zemlje.
V času ali na dan Svečnice sestopi na Zemljo eter Življenja kot vitalna ali eterska sila, ki omogoča tako delno življenje kot tudi življenje v celoti. Eter Življenja se bo začasno in vsaj delno poslovil, povsem odmaknil pa šest mesecev pozneje, in sicer na dan Sv. Lovrenca (10/8).
Vsako leto na Svečnico (2/2) pričnejo sile življenje znova delovati oz. postanejo ponovno aktivne (čebela matica prične odlagati jajčeca, poveča se limfni pretok v drevesih, določene vrste živali se prebudijo iz zimskega spanja), nato pa se življenjske sile v domeni etra Življenja umaknejo v času, dnevu Sv. Lovrenca. Moram vas spomniti, da smo v višku življenja oz. etra Življenja na Zemlji ravno na dan Sv. Janeza (24/6).
Ob Veliki Noči vstopi eter Svetlobe, ki bo deloval šest mesecev in izstopil na Sv. Mihaela.
Velika Noč je prva nedelja (dan Sonca) po spomladanski polni Luni (večja svetloba tudi zaradi polne Lune) po enakonočju, 21. marca. To je torej prvi dan, ki slavi moč Sonca. Z etrom Svetlobe se Zemlja obarva zeleno.
Na Binkošti delujejo predvsem sile toplote skozi eter Toplote. Le-te bodo delovale šest mesecev in bodo izstopile na dan Mrtvih. Lahko smo razumeli, da so v obdobju od Velike Noči do Sv. Lovrenca vedno prisotni trije etri.
Kot že omenjeno, so na dan Sv. Janeza (24/6) moči etra Življenja najbolj dejavne.
Na dan Mrtvih (2/11) vstopi eter Kemizma, povezan s silami vode, ki pa bo izstopil na Binkošti, na dan, ko vstopi eter Toplote. Glede na opisano vidimo, da imamo samo eno obdobje, v katerem se manifestira zgolj en eter. V mislih imam obdobje od dneva Mrtvih do Svečnice, ki je nosilec etra Kemizma, kar ustreza ekstremni eterski revščini in zato višjemu odstotku smrtnosti.
Namreč, največje število pogrebov beležimo ravno v tem obdobju leta.
Tudi v času od Sv. Mihaela do dneva Mrtvih lahko zaznamo aktivnost le enega etra, kar nakazuje, da se Narava pripravlja na smrt.
Za Božič (25/12) in na dan Sv. Janeza (24/6) etri ne vstopajo niti izstopajo. Ta dva datuma ustrezata drugemu kroženju na Zemlji. V teh kratkih obdobjih je prisotna največja vertikalna konjunkcija Zemlje z Vesoljem, ki jo predstavlja čas 13. Svetih Noči ali obdobje, v katerem je največji spust Vesoljnih Moči v Naravo.
Kmetijsko leto se odpira in zapira, zaključuje pa z vstopom etra Kemizma (2/11). Z jesenskim oranjem je večja površina zemlje izpostavljena sestopu Vesoljnih sil. V obdobju dneva Mrtvih pa se le-te umikajo v notranjost Zemlje.
Setev pšenice bo zatorej potrebno opraviti pred dnevom Mrtvih, saj se kot že omenjeno, v tem obdobju leta življenjske sile umikajo.
Dan Mrtvih predstavlja konec vitalnega ciklusa (eter Življenja), čeravno le-ta v sebi združuje vse štiri etre, vstopa pa eter Kemizma. Novembra potemtakem beležimo postopen umik življenja, ki se pričenja pojavljati na nasprotni zemeljski polobli. To obdobje je vsekakor potrebno, saj se življenje, skrito v maternici Zemlje, kot plod v materinem trebuhu, pripravlja na novo pomladno manifestacijo. To je potrebno podpreti z gnojenjem, ki krepi moči materine plodnosti.
Sile Matere Zemlje bomo v tem obdobju okrepili skozi oranje in jih na tak način izpostavili silam notranjih planetov: Lune, Merkurja in Venere, ki prinašajo moči trebušne votline, maternice in plodnosti. Z jesenskim gnojenjem prinašamo v trebuh Matere Zemlje moči humusa. Voda z dežjem je še en dejavnik, ki je zelo prisoten v obdobju, povezanim z Luno. Z vodo se spodbuja spolno ali gamično razmnoževanje. Mati-Zemlja se združi z Očetom-Nebom (seme prihaja z Neba) v vlažnem okolju vode.
V 13. Svetih Nočeh prihaja do oploditve zemlje kot rodovitne prsti s strani Nebeškega Očeta in do sestopa novih sil iz Vesolja. Na dan Mrtvih se zemlja na to pripravlja, na Božič pa se izpelje pravi sestop omenjenih moči.
V času (15. januar - 15. februar) s središčem na Svečnico so sile, ki se spustijo ob Božiču na voljo le za mineralni svet in ne za rastline, zato je to čas ali drugo obdobje, v katerem ni priporočljivo sejati.
Dovolite, da vas spomnim, da je bilo prvo neprimerno obdobje setve mesec november. V obdobju (15. jan. do 15. feb.) kristali »rastejo« z zunanjo afiksacijo (na način nalaganja, kopičenja kot kapniki s kondenzacijo) oz. s kondenzacijo eterskih in fizično-snovnih sil na površinah.
Na Svečnico, ko vstopi eter Življenja se pojavi hkratno delovanje dveh etrov: etra Življenja in etra Kemizma, iz katerih se tvorijo notranji organi. To bo idealen čas za razmnoževanje rastlin s potaknjenci kot je drugi agamičen način razmnoževanje rastlin. Ta sposobnost razmnoževanja rastlin je povezana z etrom Življenja.
Ob Veliki Noči smo gnoj pomešali z zemljo, v jeseni po šestih mesecih pa bo le-ta pričel delovati, zato bo bolje, da jeseni pognojimo tisti »trebuh«, ki bo prinesel življenje na Veliko Noč. To hranilo, ki je takrat na voljo, bo podpiralo rast žita, ki je ravno v tistem obdobju v porastu.
Po Veliki Noči lahko sejemo skorajda vse, saj je ravno takrat življenje kot eter Življenja na višku svojih moči. Tudi mi smo takrat bolj vitalni, živi. Ob Veliki Noči so rastlinam na voljo moči jesenskega gnojenja. To je prvo hranjenje rastline z Vodo (dež) in Zemlje (gnojilo), kar določa tako imenovano horizontalno hranjenje.
Tej prvi hrani sledi druga, in sicer tista, ki se nanaša na Vodo-limfa in Zrak-svetloba, kar ustreza fotosintezi. Velikonočni heliotropizem se najbolj izraža skozi moči rasti žita, sile Sonca se združijo z rastlino in ji omogočajo rast.
Na Binkošti, z vstopom etra Toplote pa je vse, kar se je utelesilo tudi prečiščeno. To je pravo povzdigovanje, prava prenova.
Res je, primerno preživeta bolezen je tudi proces ponovnega rojstva, nekako tako, kot da bi ponovno postali otrok. Doma ne zmoreš skorajda ničesar postoriti sam, saj nas povišana telesna temperatura pogostoma požira, zato moramo biti dobro oskrbovani. Povišana toplota telesa predstavlja procese očiščenja za ponovno rojstvo, za prehod v novo ravnovesje na višji ravni bivanja. Podobno se rastlina predaja drugim svetovom skozi cvetove in plodove. Sad ali plod, ki nosi življenje, ustreza tretji prehrani rastline: Zrak-svetloba in Ogenj kot toplota zorenja.
V obdobju Svetega Janeza (24/6) je Zemlja povezana z navpičnim tokom navzgor in ne več navzdol, kot ob Božiču. Navzgor zato, ker se mora oblika in/ali ideja rastlin vrniti k svojemu arhetipu ali pravzorcu zato, da pokaže duhovnemu svetu, kako je človek delal na rastlinah. Tradicija kresa kot simbola tega obdobja predstavlja zelo hitro ločevanje med obliko/idejo rastline in njeno materialno substanco (fizično-snovno telo).
Na Sv. Lovrenca se aktivirajo procesi uničenja: plodovi dozorijo in odpadejo, življenje se umika, odpade tudi nekaj listov.
Na Sv. Mihaela se odmakne še eter Svetlobe, zato vstopamo v svet Temé, rastlina pa se pripravlja na smrt kot odmik snovne ravni bivanja.
Rastlina se zato »sleče« in ponudi zadnji dar, dar same sebe Zemlji zato, da jo nahrani z organsko substanco, z obliko/idejo, ki odkaplja v zemljo s semenom. Barva Ognja je rdeča in vidna jeseni kot hči zelenega lista. Jesenske barve so zatorej predstava etra Svetlobe, ki izstopa, zato ostajajo barve, ki so bolj povezane s temó kot so rjava, škrlatna rdeča,... V boju med Svetlobo in Temó se rojevajo barve, prevlada ene barve nad drugo pa omogoča procese nastanka bolj svetlih ali temnih tonov, odtenkov.
V zorečih plodovih lahko vidimo kapljice Ognja, ki padajo na tla in življenja, ki se pričenja znova. Vse opisano je harmonično utripanje, ki daje ritem življenju Narave.
ODKUP ENTITET OVIRANJA (Enzo Nastati)
MATI IN ŠTIRJE VMESNI KORAKI
Kot nam je že poznano iz drugih študij, obstajajo v letu med štirimi Nadangelskimi prehodi štirje vmesni trenutki, ki jih lahko obravnavamo kot štiri vrata. Med letom imajo ta vrata močan Marijanski značaj, saj so povezana z različnimi vidiki Matere, ki jih najdemo v koledarjih mnogih kultur in civilizacij:
- Mati Svečnica (2. februarja),
- Nebeška Mati Sofija (ob Binkoštih),
- Zodiakalna Devica, ki jo predstavlja Devica iz Guadalupe (na Sv. Lovrenca) in
- Mati Smrti za Novo Življenje, ki jo predstavlja Calavera - Catrina Mehičanka (v obdobju Mrtvih).
Delovanje Matere Svečnice kot:
- Njeno prebujenje v posamezniku,
- Njeno delovanje kot očiščevanje vseh vrst toksinov, ki so posledica kakršnega koli zastoja in očiščenje od posledic Padca, tudi individualnega.
MATI IN KAVITACIJE (Enzo Nastati)
Kavitacija je proces, skozi katerega iz Vesolja neposredno ali posredno teče Življenje v biološko bitje. Za vsa zemeljska biološka bitja obstajajo štiri Kavitacije ali Votline: za človeka, živali in za rastline. Zdaj pa si poglejmo, kako globoko so štiri Matere povezane s štirimi Kavitacijami. Sledimo jim v svet rastlin.
Prva kavitacija se zgodi ob kalitvi semena in je zato povezana z Nadangelom Gabrijelom, z elementoma Zemlja in Voda, z Vrati Mraza.
Prva Mati
Tu je vstavljeno očiščevalno in spremljevalno delovanje Marije Svečnice zato, da moči Ahrimana kot sile zime ne bi otrdile in omejevale življenjskih procesov.
Druga kavitacija ima svoje mesto v žitu, ko se sredi februarja pripravlja proces nastanka bodočega klasnega cveta in je povezana z Nadangelom Rafaelom, z Vrati Biosa (rojstvo, življenje in smrt).
Druga Mati
Zdaj vstopa delovanje Matere Sofije, ki spremlja rastlino v smeri njenega Vesoljnega Izvora in jo pripravlja (v naprej določa) za hranjenje s svetlobo anabolizma (fotosinteza).
Tretja kavitacija se izpelje, ko se rastlina pripravi, da v celoti sprejme svetlobo vase zato, da jo z močjo Nadangela Uriela v času poletja pretvori v snovno maso skozi Vrata Toplote (element Zrak in Ogenj).
Tretja Mati
Zdaj poseže Zodiakalna Mati, ki rastlino vključuje v katabolične procese in jo pripravlja na dopolnitev njenega ciklusa in smrt.
Četrta kavitacija se zgodi tik pred popolno dozorelostjo, ko se rastlina pripravi, da svoje zrele plodove, bogate s Hranilno Vrednostjo preda oz. daruje človeku. Povezana je z Arhajem Mihaelom, z Vrati Zoe (pravo, večno duhovno Življenje), zato bo pospremila rastlino v procese smrti in v darovanje svojega semena novemu biološkemu življenju.
Četrta Mati
Zdaj posreduje Mati Smrti za Novo Življenje, Mati, ki pospremi posmrtno življenje zato, da se le-to pripravi na ponovno rojstvo, ki bo sledilo opisanim procesom.
Ciklus Življenja je zaključen s štirimi Vrati in s pomočjo Milosti štirih vidikov Matere.
KOMENTAR NA KOLEDAR DUŠE (Enzo Nastati)
Na dan 31/1 ob vrhuncu zime se bomo v zahvalo skrivnostim Svetlobe in Mariji Svečnici (2/2) znašli v središču procesa očiščenja Temé. Ne pozabimo, da Marija Svečnica tke svoje moči Svetlobe v Misterijih Časa.
KOMENTAR (odlomek)
Duša dojema in se vsega spomni in v tej dejavnosti prinaša v zavest procese eteričnega telesa. Z vstopom v resonanco ali sozvočje z Eteričnim Obročem, ki obdaja Zemljo in v katerem se zdaj manifestira Kristus, se naše eterično telo poveže z Eteričnim Kristusom, zahvaljujoč izpeljanim moralnim dejanjem posameznika. Morala je tudi sredstvo za poraz in spreobrnjenje Luciferja. Višji Jaz, Sebstvo ali Bit se je rodil v duši za Božič in zdaj deluje v eteričnem, v zunanjem življenju nastajajočega sveta, kar se odvija skozi aktivnost našega eteričnega mišljenja.
V obdobju od Božiča do Svečnice lahko govorimo o treh Rojstvih: 25/12 se je rodil Jezus-Sin Človekov, 6/1 je vanj sestopilo Bitje Kristus, 2/2 pa se je Sveti Duh spustil v našo čutečo dušo.
Gledano z očmi celote, poznamo tri Binkoštne dogodke (trije sestopi Duha Tolažnika v dušo):
- Marija Svečnica predstavlja Binkošti najnižje čuteče duše 50 dni po Sv. Luciji (13/12)
- Velika Noč je premični praznik, ki lahko pade od petdesetega dne po Svečnici dalje, predstavlja Binkošti razumske duše.
- Prave Binkošti, ki jih lahko prepoznamo kot Binkošti ozaveščene duše.
Človek z ustvarjalno voljo svobodnega razmišljanja lahko z okrepljeno zavestjo in na notranjo pobudo nadzoruje misli, ki jih običajno v tem obdobju prične zamegljevati Zavest Luciferja. Omenjena volja vstopa v sozvočje z Očetovo Voljo. Razvije se Imaginativna Zavest, ki prinaša resničnost v svet zaznav, ki je za navadno zavest trenutno razpršena, zmedena, glede na to, da zunanja narava, ki se prebuja, vrača nemir življenja v zimsko tišino.
Čuteča duša dojema nove dražljaje čutov; razumska duša ima jasnost; ozaveščena duša pa je pozorna in dojemljiva na dokončano rojstvo Duha v njej. Tako se prikliče ves svet duše, ki napolni svet z ustvarjalno voljo mojega svobodnega razmišljanja, gledajoč na nastajanje duhovnega sveta.
Kot vidimo, bomo približno 50 dni po Svečnici srečali Veliko Noč. Ona, Velika Noč, in zatorej njene Binkošti so druge Binkošti.
Marija Svečnica prav tako pade 33 dni po Silvestrovem (praznik Presvete Matere Božje) in tako zaznamuje prvi Kristusov ciklus, njegov drugi ciklus pa bo padel na 8. marec.
Kot smo lahko razumeli, Svečnica pade na 40. dan po Božiču in predstavlja Očiščenje Matere, Matere Zemlje, in sicer ko se pojavi nova letna žetev.
Steinerjeva pedagogika se poslužuje običaja, da se v tem obdobju v kotiček letnega časa položi bela krpa, ki predstavlja sneg, očiščenje Mater - ria (materije), ki se zgodi po zaslugi delovanja moči Svečnice kot Črne Marije Alkimistov. Spomnimo se, da nam meditacija - morale na belo barvo odpira skrivnosti materije.
Vse omenjeno nas bo pripeljalo do spoznanja Univerzalnega Bitja v svetu prostorskih zaznav skozi moči živega, poživljajočega ali svobodnega razmišljanja. Svetloba, ki jo izžareva sveča Marije Svečnice, bo pravi vodnik na poti. Podoba Marije, ki počiva na Luninem krajcu, predstavlja zmago nad luciferskim delovanjem v naši čuteči duši.
Na opisan način lahko dojamemo duhovni pomen tega praznika kot ponovni vznik Življenja tako na Zemlji kot v našem razmišljanju.
KMETIJSTVO KOT POT PODUHOVLJANJA ZEMLJE (Enzo Nastati)
…………
Od Sv. Mihaela do Božiča se delovanje Arhaja Mihaela močno izraža skozi krepitev Eteričnega Prstana, medtem ko moči časa od Božiča do Velike Noči delujejo očiščevalno. Pravzaprav se sredi tega obdobja ponovi vsem nam dobro poznan praznik Marije Svečnice (2. februar), ki predstavlja posebno pomemben trenutek očiščevanja Narave.
Marija Svečnica, znana tudi kot Črna Marija, deluje tako, da čisti trebušno votlino, s katero se povezuje in v kateri živi Čuteča duša. V tej coni deluje volk Fenris oz. demonska entiteta, ki v finski sagi o Edi v Somraku Bogov požre solarnega junaka Baldurja. To je podoba rezanja trebuha hudemu volku, ki je povzeta tudi v ljudskem izročilu v pravljici Rdeča kapica ali Volk in sedem kozličkov. Spomnimo se, da je trebuh nenavadno prerezan s škarjami, ki razprte predstavljajo križ. Lovec, ki priskoči na pomoč je podoba Mihaelovih sil, ki pomagajo človeštvu.
KOMENTAR NA TEČAJ KMETIJSTVA KOBERWITZ (Enzo Nastati)
Rudolf Steiner v svojem Kmetijskem tečaju (Koberwitz 1924) omenja dejstvo, da bodo v prihodnosti ustanovljeni posebni prazniki zoperstavljanja močem parazitov, in sicer v obdobju Sonca v Kozorogu, torej v povezavi z Marijo Svečnico.
Prav tako omenja dva datuma, ki se natančno nanašata na kmetovanje. Pravi: »Med 15. januarjem in 15. februarjem se minerali osvobodijo moči Zemlje in pridobijo največjo moč kristalizacije, saj je neprozorna slana narava izgubljena in minerali postanejo prozorni zaradi sil Vesolja.«
Bolje bi bilo, če bi rekli, da postanejo antene ali zelo močno oko, ki je sposobno zaznavati razdalje Vesolja. Spomnimo se, da se sredi tega obdobja nahaja tudi Svečnica.
Kakorkoli že, pred 15. januarjem in po 15. februarju rastlina ni več začarana in se lahko poveže s silami Vesolja skozi mineralni svet. Obdobja neposredno pred in po navedenih datumih so še posebej pomembna za usmerjanje rasti rastlin.
Omeniti velja, da se besede pomembno za rast rastlin v sedmih vrsticah trikrat ponovijo, dve vrstici kasneje pa doda, da bo nekega dne uporaba tega znanja zelo pomembna za usmerjanje rasti rastlin. Očitno je bil Steinerjev namen tem besedam dati poseben poudarek, pravzaprav je v teh besedah združena skrivnost nove etične genetike.
Za nas, ki želimo z etično genetiko poskušati usmerjati rast rastlin, so pomembni trije trenutki, v katere je potrebno poseči.
Prvi trenutek je obdobje Mrtvih, ko se razmahnejo sile smrti, ki prevladujejo in zajamejo vso Naravo.
Drugi trenutek so Svete Noči s sestopom novih sil, tretji trenutek pa je Svečnica, ko so nove sile na voljo rastlinskemu svetu.
Kar zadeva uporabo, se lahko sklicujemo na tri obdobja, ki jih omenja Steiner, zato bomo uporabili glineni pripravek, prečiščen v obdobju Mrtvih zato, da bi spodbudili spust življenjskih sil v zemljo. Enako pripravo bomo uporabili ob Božiču zato, da bomo podprli spust Vesoljnih sil v 13. Svetih Nočeh in končno, delovali bomo ob Svečnici z glinenim pripravkom, ki silam, prejetih iz mineralnega kraljestva, olajša vzpon v smeri višjih svetov.
Ob Sveti Luciji bomo še naprej uporabljali pripravek 508 z delovanjem navzdol v kombinaciji s pripravkom 502 na osnovi rmana.
Za Božič bomo škropili s pripravkom 508 z delovanjem navzgor v kombinaciji z Jazom generične rastline (002).
Na Svečnico bomo ponovili tretiranje s pripravkom 508 navzgor in Jazom generične rastline.
(Prirejeno po koledarju Alfreda Cattabianija)
Toliko za tokrat, saj smo prevedli le nekaj odlomkov Enzovih predavanj ali zapisov, ki obravnavajo moči ali Zavesti, ki delujejo izza Svečnice.
Še naprej vztrajno in navzoče.
[1]Zaradi natančnosti je ciklus Kristusovega impulza 33 let in 4 mesece ali v decimalnih številkah 33,3. Kar zadeva ponovitev Kristusovih impulzov v evoluciji, nam preprost izračun (33,3 x 60) pove, da je leto 1998 eno od teh, leto 1999 pa predstavlja 100 ali 99,9 let po koncu Kali Yuge. Leta 1899 se je namreč temno, mračno obdobje Kali Yuge zaključilo. R. Steiner je napovedal, da bo ob koncu 20. stoletja prišlo do popolne manifestacije Kristusa na eterski ravni bivanja.
