Letos imate na voljo skrajšan prevod vsebine predavanja Enza Nastatija iz sosednje Italije z naslovom:
Velika srečanja Življenja,Trinajst Svetih Božičnih Noči
1 Sveta Noč in Večer, 24. 12., Oven
Višji Jaz govori nižjemu Jazu ali Egu, delovanje Višjega Jaza na nižji Jaz
Meditacija se glasi: Jaz Sem
Jaz Sem, ki ga že mnogi poznate iz poročanj Saint Germaina, pričenja delovati. Prvi Sveti Večer bomo skozi delo na sebi razvijali Zavest o sebi oziroma zavedanje sebe kot Duha. Jaz sem pravi Jaz ali Duh le, ko se zavedam samega sebe. Ravno zaradi procesa samozavedanja sem pravi človek.
Živali se zavedajo svoje bolečine, lakote, potrebe po napadu ali begu, kar še zdaleč ne pomeni, da je to samozavedanje ali Zavest o sebi kot Duhu, katere nosilci smo tako človek kot tudi ostale Hierarhije Svete Trojice (Angeli, Nadangeli, Arhaji,... vse do Prestolov, Kerubov in Serafov).
Pravo samozavedanje se rojeva zaradi vprašanj, ki si jih kot duša in Duh zastavljamo: »Kdo sem, od kod prihajam, kaj mi je na Zemlji početi, kam se vračam, kje je moj pravi dom, zakaj sem moški ali ženska, zakaj bogat ali bolj revnega stanu, bolan ali zdrav, duševno nestabilen ali notranje trden?« Govorimo o Zavesti, in sicer o zavedanju sebe kot Duha. Namreč, Zavest je glas Duha, ki govori svoji duši. Kot Zavedanje o sebi ali zaradi samozavedanja in izkušenj duše, tudi skozi procese razmišljanja in čutenja se zavedam, da sem lačen, da bo kuharica čez eno uro pripravila večerjo in bom lahko potešil lakoto, zato me tudi nič ne skrbi, kaj šele, da bi me grabile moči strahu ali panike.
Žival in majhen otrok si nekaj podobnega ne zmoreta razložiti in se povsem sprostiti. V meni pa je za ravnokar opisan proces zadolžen Višji Jaz, ki se kot Bitje ali Zavest iz Sonca ni spustil na Zemljo. Na Zemljo kot polje dela na sebi, sem se spustil Jaz kot Duh – Božanstvo s svojimi nižjimi ravnmi bivanja (fizično-snovna, eterska in duševna raven ali dimenzija bivanja). Zavedati in tudi potruditi se bo potrebno, da se bomo kot vedno bolj razprta Zavest, zmogli nekoč povzdigniti vse do Zavesti ali Bitij Sonca. Jaz sem iz Sonca ali na Soncu, ko se ponoči, ko spim, ločim od mojih nižjih ravni bivanja in vstopim v svoj pravi Dom kot dimenzijo ali raven bivanja. Postopoma bom razumel, da skozi celoten dan obstajam kot budna Zavest, da živim in delujem tudi v nižjem Jazu, ponoči pa živim svoj Višji Jaz.
Pot Iniciacije nam omogoča, da podnevi izkušamo predvsem tisto, kar naj bi živeli, izkusili ponoči. Jaz sem ali postajam nov center Zavesti. Mojemu vsakdanjemu centru Zavesti, ki smo ga že vrsto let navajeni ali nas je spremljal 20, 30, 50 let, se pridruži nov center Zavesti, ki je voden, navdihovan od Višjega Jaza, od Duhovnega Jaza, od Imaginativne ali Angelske Zavesti, od Biti (Bit), Sebstva ali Manasa po Sanskrtu.
Glede na to, da postajam novo središče Zavesti, naj bi živel povsem v sedanjosti, tukaj in Zdaj in nikakor ne v preteklosti ali prihodnosti. Moči Jaz Sem lahko razumemo in živimo, ko se nahajamo povsem v sedanjosti in nikakor ne v Jaz sem bil ali Jaz bom. Kar je večno, je tudi sedanjost. Kdo pa je Večnost? Večno ali Večnost je Jaz Sem kot trajanje, ki je dimenzija bivanja in značilnost planeta Sonca.
Čas Sonca je trajanje oz. živeti v času Sonca, Jaz Sem pa je moje pravo bitje, tudi tisto bitje v prihodnosti, Bitje ravnovesja v novem Miru. Kristus nam je skozi Jezusa govoril: »Moj Mir vam pustim, zapuščam, darujem in ne Mir s teboj, niti Mir vam dajem.« To ni tisti mir nižjega Jaza, temveč Njegov Mir, Mir Višjega Jaza. Postopoma bomo razumeli in izkusili, kaj pomeni Mir v Višjem Jazu, in da smo del tega Jaza. Edino Bitje ali Zavest, ki lahko v svoji polnosti reče Jaz Sem, je Bog in/ali Kristus.
Skozi delo na sebi, tudi skozi poglobljeno razmišljanje na večer, 24. decembra, bomo zmogli razumeti, da smo del tega Jaz Sem. Jaz sem Jaz Sem (Jaz sem Bitje Kristus) je drugi izraz ali ezoterično poimenovanje Bitja ali Makrovesoljne Zavesti Kristusa kot Sončnega Jaza, kot Zavesti Zvezde, ki govori, se pogovarja, vodi dialog z drugimi Zvezdami.
Glede na to, da jaz kot Duh nisem fizično-snovno telo (na našo, na mojo srečo ali bolje Milost), le-to tudi ni podobno Bogu. V trenutku, ko sem v stanju Jaz Sem, in sicer povsem v koherenci, v pravem sozvočju s tukaj in Zdaj, lahko vstopim v stanje občutenja Podobe in Podobnosti Boga ali Božjega, za mnoge Božanstva, Božanskega.
Pot Jaz Sem, o kateri in o katerem govorimo, je kot novo Rojstvo v meni. Rojstvo, v katerem me spremlja Mati Božja, Vesoljna Mati, ki ji bo tudi potrebno prepustiti nekaj prostora, tako v procesih Rojstva kot tudi nas kot celote.
Novo Rojstvo je povezano z bolečino, saj nas stari nižji Jaz ali Ego noče izpustiti iz primeža, temveč nam hoče še naprej gospodovati. V življenju izkušamo dvojno bolečino, in sicer bolečino rojstva ter bolečino smrti v obliki muke, hude stiske.
Pot razpiranja Zavesti predpostavlja trpljenje. Rasti, pomeni spreminjati se, zapuščanje, premoščanje preživetih navad, oblik, vsebin, kar pa naš stari nižji Jaz ne želi, saj noče umreti.
S svojim Jazom in novonastalimi močmi Kristusovega Jaz Sem ter s pomočjo Matere Božje, moram pričeti krepiti in omogočati pogoje odmikanja starega nižjega Jaza in krepitve novega Jaza, Višjega Jaza.
2 Sveta Noč in Večer, 25. 12., Bik
Višji Jaz govori Duši ali astralnemu telesu
Meditacija se glasi: Jaz čutim Višji Jaz v Duši
Ta Večer in to Noč vstopamo v svet simpatije in antipatije, v moči žalosti, skrbi, strahov, jeze, itd. Naš cilj oziroma darova, ki ju lahko pridobimo, se imenujeta Moralna Fantazija in/ali Umetnostna sposobnost.
Ko se kot Duh povežemo ali prepustimo močem duševnega telesa, zaznamo hrup in nemir, predvsem zaradi veselja, vzhičenosti, bolečine, strahov, sovraštva, zavisti, podobno kot, da bi bili plavajoča miška iz plute v nemirnem morju. V primeru, da zmoremo v svojo dušo spustiti, prinesti moči svojega Višjega Jaza, se lahko pričnemo krepiti in čutiti, se zavedati Višjega Jaza v duševni ravni bivanja in krepiti v sebi mir, harmonijo, ki je hči moči Ljubezni.
Moj Višji Jaz bo zdaj v našo dušo lahko prinašal nove možnosti, situacije, preizkušnje, ki mi jih zemeljsko življenje omogoča in obenem predstavlja tudi rešitve, premostitve le-teh. Premnogokrat reagiramo na preizkušnje na duševni način, kot so strah, beg ali boj, prepir, potopitev v preizkušnje skozi smelost, drznost, ne da bi ovrednotili posledice in našo odgovornost. Če poenostavimo: »Nekaj moram vendarle postoriti, četudi mi to ni všeč, me je strah, me jezi, ne verjamem, da bo to lahko služilo za Višje dobro.« Tako bi modrovala naša čuteča in razumska duša. To je ta nesvobodni svet simpatije in antipatije, čustev, želja, pričakovanj.
Moči antipatije se zlahka poveznejo v sovraštvo, sile simpatije pa v občutek, v čutenje Ljubezni, ki pa ni več čustvo ljubezni, še manj pa zaljubljenosti. Vse novo, ravnokar omenjeno, lahko ponesem v svojo dušo, zato postane moč ustvarjanja, kar se imenuje Moralna Fantazija. To pomeni, da moja duša od sedaj naprej ne bo več stremela za stimulacijami tega sveta, na primer, to mi je všeč, to mi ugaja, to bi želela imeti, posedovati, itd. Zanimati se bo pričela za prave vrednote, kreposti ali vrline, čeprav jih še ne zmore povsem prepoznati, pridobiti in pričevati, glede na to, da je še vedno duša. Vsekakor pa jih pričenja prepoznavati in sprejemati skozi duhovno trojnost oziroma skozi tri Moralne Ideale: Resnično, Dobro in Pravično.
Vsaka duša, ki išče in si prizadeva postati inštrument Resnice, postaja obleka Višjega Jaza ali Imaginativne Zavesti.
Duša, ki si skozi svoja dejanja prizadeva proizvajati vse, kar je Dobro je navdihovana od Vitalnega Ljubečega Duha ali Inspirativne Zavesti.
Duša, ki postaja inštrument moči Pravičnega, zmore voditi, izmeriti,... a o tem, kaj, kako in zakaj skozi misli, besede, čutenja in dejanja uresničevati, pa je navdihovana od Zavesti Človek-Duh ali Intuitivne Zavesti. To je proces Kreativne ali Moralne Fantazije in nikakor ne inštrument Luciferskega fantaziranja.
Skratka, Kreativna Fantazija se rojeva iz duše, zahvaljujoč močem Višjega Jaza, kar nam omogoča Umetnostno sposobnost kot delovanje. Razvijajmo umetnost, ki nam bo v veliko pomoč pri reševanju zahtevnejših izzivov, predvsem pa za prepoznavanje mrmranj, celo slik ali podob, ki se k nam spuščajo, prihajajo iz praznika Svetega Janeza (24. junij) izpred šestih mesecev. Če povzamem, lahko rečem, da je Umetnostno delovanje v resnici nova duševna sposobnost Ustvarjalne umetnosti v mislih, čutenjih in dejanjih, obogatena z novim impulzom, ki se rojeva iz Višjega Jaza. Vse omenjeno se bo dogajalo le v primeru, da bo duša uspela izstopiti iz moči enostranskosti.
Vsi smo že slišali, da je en del nas in naše duše moški, drugi del pa ženski. V duši živi desni del, tudi desno krilo pljuč, ki je vezano na racionalnost in na moški princip, levi del pljuč, ki nas povezuje s srcem pa ustreza ženskemu elementu. Potrebno bo pričeti z notranjim dialogom. Moški naj bi malce bolj izpregli racio kot razum in intelekt ter prepoznali in sprejeli dejstvo, da obstaja tudi ženski način videnja stvari, tako manifestiranega kot tudi Nemanifestiranega.
Ženska pa naj bi vsaj delno prenehala z večinoma ženskim pristopom, ki je lahko mnogokrat sam sebi namen in pričela vstopati v moško videnje in pristop. Podobno kot v Notranji Poroki duše Neveste, ki prepozna Duha Ženina. V mislih nimam poroke v spustu, padcu temveč Poroko v dvigu, vstajanju. To je pravo delo Notranje Poroke, za katero smo vsi poklicani, da jo izpeljemo. Tudi Sveti Spisi govorijo o Notranji Poroki. V primeru, da se tovrstna Notranja Poroka resnično harmonično in dovršeno izpelje, se bo kot plod dela na sebi, v nas rodil takoimenovani Deček. Da se bo ta Notranja Poroka v nas lahko primerno odvijala, je potrebno imeti ali razviti Notranji Sluh ali Poslušanje.
Moškost naj bi poslušala ženskost, in obratno, ženskost naj bi poslušala moškost. Ne zato, ker zunaj nas živita moški in ženska, temveč zato, da ju izkusimo v svoji notranjosti. Ta Poroka mi ne bo omogočila le sposobnost Moralne Fantazije, temveč tudi razvoj prve Višje Zavesti, ki se imenuje Imaginativna Zavest, Manas ali Bit ali Sebstvo. Skoznjo naj bi pričeli odkrivati bistvo stvari, predmetov, mineralnega sveta, rastlin, živali, kar pomeni osmukati in izločiti ves prebitek, vse dogodke, vse odvečno in prepoznati pravo jedro. Namreč, Zavest ni nič drugega kot naš Duhovni element, ki govori duši.
V primeru, da se naša duša obrača k nižjemu Jazu, se soočamo z določeno stopnjo Zavesti, ki je bolj ali manj egoistično nastrojena. Ko pa se duša odpira k Višjemu Jazu, lahko egoizem hitro izzveni. Kot vedno, nam je v ravnokar omenjenih procesih Poroke, tudi med čutečo in razumsko dušo v pomoč Mati Marija, čeprav se moški in ženski princip pravi Notranji Poroki kar dobro upirata. Mati vse pospremi, ne glede na to, da se tako moškost kot ženskost zoperstavljata prenovi ali odpiranju nasprotnemu polu ali močem. Ko pa se to srečanje vendarle zgodi, nas v prvih trenutkih prežame občutek, da ne vemo dobro, kaj ali kdo smo. Ta izkušnja se imenuje Samota (Solitudine) kar pomeni biti majhno Sonce (Sole-Solitudine).
Naš Višji Jaz je doma na Soncu, jaz pa pričenjam imeti izkušnjo Višjega Jaza – Sonca. Zna se zgoditi, da se mi na tej poti kot dimenziji bivanja, pojavljajo zaznave sleparij ali egoističnih dejanj, zato se pričnem zavzemati za razrešitev le-teh na kreativen način. V vsakem primeru se pojavi bolečina, saj je rast kot razpiranje Zavesti vedno pospremljena z bolečino. Ozavestiti moramo naše napake kot odmike, razmisliti, kaj lahko storimo, čeprav vsega ne zmoremo spremeniti ali popraviti.
Za pomoč kot vrnitev v uravnavo, poravnavo, se po pomoč obrnemo k Bitju ali Zavesti Kristusu, ki nam bo pomagal v primeru, da smo odmike resnično ozavestili. Za vse moje pomanjkljivosti kot odmike, ki jih pričenjam videti v sebi, lahko zaključim: »Jaz sem danes tak, glede ali na račun preteklih izkušenj, ki so bile vsekakor potrebne.« Zatorej, brez bičanja ali občutka krivde, temveč zavihajmo rokave. Jaz ne bi bil Jaz v primeru, da te poti ne bi prehodil. V mislih imam tudi napake, ki jih moram ozavestiti.
3 Sveta Noč in Večer, 26. 12., Dvojčka
Višji Jaz govori Eterski ravni bivanja
Meditacija se glasi: Jaz vstopam, sem v sozvočju
Ta Večer meditiramo na Sozvoče Višjega Jaza, ki govori eterskemu telesu.
Kvalitete, ki so vezane na naše etersko telo so: jezik, ki ga govorimo, petje, odnos s skupinami, z narodom in razvoj Jasnega Voha ali Vonjanja. Etersko telo resda pomeni spomin, temperament, navade, tradicije, pomeni pa tudi jezik, ki ga govorim. Jaz sem Italijan, saj govorim italijansko. Duh naroda ali Arhangel, Nadangel Italijanov govori z mojim Angelom Varuhom, ki govori z menoj, glede na to, da govorim jezik Danteja. V primeru, da pričnem govoriti jezik računalnika ali napol angleško, me Duh naroda ne bo več dobro poznal. Stik z Duhom naroda izgubljamo tudi, če si dopisujemo le ali predvsem skozi sporočila socialnih omrežij.
To vsekakor ni dobro, saj potrebujemo tudi zaščito Nadangela skozi Njegovo krilo oziroma razprto perutnico.
V primeru, da se osvobodim eterske vezi z narodom, še ne pomeni, da ne pripadam temu narodu. Ne bo dobro, da smo nanj vezani skozi navijaštvo za državne ekipe nogometa, če le-te igrajo ali ne igrajo dobro. Tudi nacionalizme, v katerih je najbolj sposoben in hkrati zvit ravno predstavnik našega naroda, bo potrebno premostiti. Ko se osvobodim eterske vezi, ki jo imam z narodom, skupino, s svojo vasjo, mestom, bom zmogel vstopiti v sozvočje z vsem, kar me obkroža, saj bom uspel poslušati, prisluhniti tudi vsemu ostalemu, ostalim arkanom kot skrivnostim, vsem ostalih stimulacijam, navdihom, ki me obkrožajo ali vstopajo vame. Na ta način bom lahko zaznal tudi Višjo Harmonijo in nadaljeval delo transformacije, prevzgoje mojega eterskega telesa, predvsem mojih navad in temperamenta.
Glede na to, da imajo vsi Italijani neko razvado naroda, le zakaj bi jo ohranjali tudi mi. Ko se srečujemo z ljudmi v tujini, lahko razumemo in prepoznamo, da so mnoge šale glede Italijanov tudi resnične. Preseči bo treba omenjene vezi, vezanost, nikakor pa ne odnos z Duhom naroda. Skozi razpiranje Zavesti bom pričel postajati prebivalec Sveta, različnih krajev, še posebej pa Višjih Svetov, Angelov, Nadangelov, Arhajev,... in vstopal bom v sozvočje s preostalimi duhovnimi realnostmi. To je še posebej pomembno, saj deluje Zavest Ahrimana ali Satana prvenstveno na eterski ravni bivanja, podobno kot deluje Lucifer predvsem na duševni ravni bivanja (prodati mu svojo dušo). Ahriman me zatorej hoče zadrževati vklenjenega na eterski dimenziji življenja.
Ko razvežem vezi z narodom, navadami, tradicijam, temperamentom,... prerežem vezi tudi s primežem Satana, ki si prizadeva zaustaviti nas, povsem blokirati z materialističnim dojemanjem Sveta in nas po hitrem postopku pospremiti v smrt. On nas hoče ubiti, zato si je tudi izbral svoj dom predvsem v našem eterskem ali pranskem telesu.
Po določenih letih se sveča naših življenjskih sil ali energetskega oz. eterskega potenciala prične postopoma ugašati, pri čemer »nam stoji ob strani« tudi Ahrimanska Zavest. Res pa je, da je njegova Zavest tudi del še večjega načrta ali projekta skozi katerega se vračamo Domov v našo pravo duhovno dimenzijo. Pa vendar je prav, da vemo, kaj v nas počnejo moči Ahrimana.
Naše etersko telo lahko vrnemo k sijaju Svetlobe, zaradi česar lahko pričnemo izkušati tudi povečane procese spomina, ki se izraža oziroma živi v Telesu spomina. Etersko telo je tudi Telo spomina, zato mi premostitev primeža Ahrimana v mojem eterskem telesu, omogoči spomniti se marsičesa, kar je izven mojega fizično-snovnega bivanja, naprimer prejšnje inkarnacije ali celo vsega, kar živi v Svetlobi, v Žarku Svetlobe oziroma v Akaških zapisih, s katerimi postopoma vstopam v sozvočje.
Verjamem, da se zavedate, da naslednji dan, 27. decembra za nekaj podobnega še ne bomo pripravljeni. Po treh, petih, desetih letih, pa bi se nekaj podobnega že lahko dogajalo, glede na to, koliko in na kakšen način smo si delo na sebi zastavili in ga izpeljali. Nemogoče je, da bi nam zadostovalo le poglobljeno doživljanje letošnjih ali lanskih Svetih Noči. Omenjen zvezek z veliko praznimi stranmi, nam bo služil vsaj nekaj let ali vsaj eno desetletje.
V primeru, da tudi v našem eterskem telesu deluje nižji Jaz ali Ego, kar je zaenkrat še nekaj povsem normalnega, nam bo ugašal brsti: Življenja, Svetlobe, Toplote, Moči ustvarjanja reda, saj še vedno živimo v močeh: inercije, navad, rutine, vsakdanjika, v katerem nam moči ponavljanja, dan za dnem ugašajo neposreden odnos z Duhom, z Vesoljem. To je še en aspekt premoščanja nesvobod, ki ga izvaja Višji Jaz v eterskem telesu.
V primeru, da zmorem z mojim Višjim Jazom povsem vstopiti v moje etersko telo, pridobim še več kot le eno brzino ali prestavo za delo v mojem imunskem sistemu. Četudi v moji duši luciferske moči aktivirajo vnetja, v fizično-snovnem telesu pa psihosomatske neharmonije, lahko v sebi uravnovešam ravnokar omenjena neravnovesja smrti skozi ciljano in dovolj resno delo na eterski ravni bivanja, ki se pričenja osvobajati.
Vstopanje v delo z rastlinami, s katerimi imamo skupno etersko telo in le-te prepoznavati v njihovem bistvu, ne le v botaničnem poslanstvu (Sveti Duh vsake izmed njih), začenjam zaznavati njihov vonj, dišave, kar bo postalo Jasnovonjanje.
Kot smo lahko ali bomo lahko spoznali, bo potrebno razviti Jasnovidnost, Jasnoslišnost in Jasnovonjanje kot sposobnost jasnega ali dovršenega vonjanja. Vrstni red ni pomemben, saj ima vsak svojo zgodbo, svoje prioritete. Torej, če povzamemo, bistvo delovanja Višjega Jaza na etersko telo je Jasnovonjanje, glede na to, da nam nova Zavest omogoča razvoj tudi tovrstne nove kvalitete.
4 Sveta Noč in Večer 27. 12., Rak
Delovanje Višjega Jaza na Fizično-snovno telo
Meditacija se glasi: Jaz Sem tu, sem prisoten, pokončen, podpiram
Moči fizično-snovnega telesa so v nas izredno močno delujoče, saj imamo opraviti z instinkti po hranjenju, pitju, reprodukciji, s čimer se ni za šaliti. Kvalitete, ki naj bi jih razvili so pokončnost, kot je pokončna naša glava, ki skorajda ni podvržena silam težnosti. V mislih imejmo vse, kar lahko zaznamo tudi zunaj sebe – Jaz sem tu, držim ali podpiram, nosim kot steber. Jaz kot Višji Jaz sem v tem fizično-snovnem telesu, ki ga podpiram, vzdržujem, držim pokonci, mu omogočam pokončno držo.
Ali res verjamete, da nam pokončno držo omogočajo mišice? Težko verjamem. Moči Višjega Jaza mi zagotavljajo pokončnost, tudi pokončno držo. Jaz sem tu, pokončen in trden kot steber.
Višji Jaz v nas oblikuje tudi poteze in oblike obraza, saj je naš obraz Njegova podoba. Ne še povsem, saj se med seboj vsi močno razlikujemo, glede na to, da še krepko živimo v nižjem Jazu. Postopoma, saj se človeštvo povzdiguje v Višji Jaz, ki deluje tudi na fizično-snovnem telesu, si bomo vsi postali v obraz zelo podobni.
Ko je nek Posvečenec razvil moči, o katerih ravnokar govorimo in ko se na Zemljo ponovno vrne, bo imel enak ali isti obraz, kot ga je imel v prejšnji inkarnaciji. Ta Jaz sem tu, Jaz stojim, podpiram, deluje tudi v vseh naših notranjih procesih, vse do celice, molekule, DNK-ja, ki bi jih lahko kompromitirala ali modificirala nanotehnologija, elektromagnetna polja, tudi kakšno cepivo, zdravilo.
Zemeljska naloga mene kot Višjega Jaza je delovanje v zemeljskih pogojih življenja, jih primerno voditi, prinašati in vzdrževati red na poti Svobode v Ljubezni. Jaz kot Višji Jaz vladam fizično-snovnemu telesu, tako navzven kot tudi navznoter, vsaki celici, DNK-ju vse do vertikalne drže in telesne strukture. Vsi, ki me obkrožajo, bodo to, tudi moj Višji Jaz lahko zaznali.
Mnogi izmed vas veste, da smo obdarjeni z 12 čuti, pet je osnovnih ali grobih in sedem bolj subtilnih. Eden izmed slednjih je tudi čut Jaza, kar nam omogoča zaznati Jaz ali Duha druge osebe. Včasih koga vprašamo: »Kje si, si res prisoten, kaj počneš, kako razmišljaš, ali, imaš pa res prazno glavo.«
Žival nekaj podobnega še dobro zmore, kar nam bo hitro jasno, ko vas bom spomnil na krotilca levov. Krotilec levov ni fizično močnejši od živali, je pa zato nosilec Višjega Jaza. Namreč, vse živali se priklonijo nosilcu Višjega Jaza. Toda v primeru, da se je krotilec levov ravnokar užalil, če ga je strah, ali je zaužil tudi nekaj alkohola, nakar je s svojim nižjim Jazom vstopil v veliko cirkuško kletko, bo lahko postal lahek plen ali odlična hrana levom. Kot smo lahko razumeli, govorimo o moči Višjega Jaza, ki si ne dovoli zmesti ali ustrahovati skozi dogodke, ki nam jih prinaša fizično-snovni zemeljski svet. Nahajamo se že v četrtem aspektu Višjega Jaza ali Jaz stojim za tem, podpiram,...
Dovolite, da vas spomnim, prva meditacija je bila Jaz Sem, druga Jaz čutim Višji Jaz v duši, tretja pa Vstopam v sozvočje.
Jaz Sem je zdaj skozi četrti aspekt mene kot Duha prevzel vodstvo nad vsemi spodnjimi dimenzijami bivanja. Vse ravnokar povedano in izpeljano, mi omogoča doživljanje sebe, kot da bi bil steber, ki je v središču vseh smeri neba ali prostora. Podobno, kot da bi bile na stebru pribite ploščice obrnjene v različne smeri, na katerih so napisana imena mest, gora, držav in njihova oddaljenost v kilometrih.
Vsi smo stisnjeni v kot ali zid skozi šest smeri, in sicer Lucifer deluje od zgoraj navzdol in nas hoče raztrgati skozi raznorazna fantaziranja, Ahriman deluje name od spodaj navzgor na način, da bi me povezal s snovnim svetom. Lucifer deluje tudi od zadaj, saj me hoče ponesti v preteklost, in ponovno Ahriman, ki deluje od spredaj zato, da bi me pospešeno ponesel v prihodnost, v katero naj bi strmoglavil, ne da bi bil na nekaj podobnega pripravljen. Lucifer deluje tudi iz leve strani in me zapeljuje na način, da bi zgrešil pravo smer, tudi poslanstvo, Satan pa me vabi z desne strani, da bi na podoben način, kot skozi Luciferja, skrenil s prave poti.
Oba Oviralca sta tudi predstavnika srca in jeter kot dveh telesnih organov, ki sta v zarodku postavljena v center. Jetra se pozneje premaknejo na desno, srce pa na levo stran plodu oz. telesa. Srce je pod nadzorom Luciferja, jetra pa pod nadzorom Ahrimana.
Omenjenih šest smeri je šest pritiskov, ki v nas živijo in nam omejujejo razpiranje Zavesti. Tisto, kar v nas ostaja svobodno in v našem centru je nekakšna struktura v središčni coni telesa, v sternumu ali prsnici, kar bi v duhovnem jeziku pomenilo Tabernakelj. Jaz sem znotraj tega Tabernaklja, ki je prostor svobode in v katerem lahko še obstajam. Postopoma ga bomo morali pridobiti v svoje bitje v celoti ali vase kot celoto. To je tudi pomen sulice, ki je predrla srce Jezusa.
Ko napravim znak Križa ali prekrižam sebe, bo vertikalni poteg dlani razbil ali zdrobil obe delovanji Oviralcev.
Horizontalna linija Križa bo razbila njuna druga dva pritiska, svobodni pa še vedno ostajata dve oviralni gesti Luciferja in Ahrimana.
S sulico, s katero so Jezusu predrli srce v diagonalni liniji, je bilo zdrobljeno, nevtralizirano vseh šest strani ali smeri delovanja obeh Oviralcev razpiranja kolektivne Zavesti.
To izkušnjo naj ne bi obravnavali kot vojno proti šestim delovanjem Oviralcev, temveč kot Dejanje iz Ljubezni. Vzdržujmo odgovorno naš Tabernakelj, ki je v Evangelijih imenovan Sobica, v katero naj bi se zaprli v času, ko molimo.
»Oče dobro ve, kaj potrebujemo, še preden to izgovorimo,« je Jezus Kristus v priliki o molitvi nagovoril Apostole.
Vse opisano bo prinašalo nove moči mojemu srcu.
S temi besedami smo delo našega Višjega Jaza na štirih nižjih ravneh bivanja izpolnili. Vsekakor, opisano delo ne bo dovršeno opravljeno v enem, dveh, težko verjamem, da tudi v teh letih. V desetih ali večih letih, ki nam bodo morebiti še namenjena, pa bi nekaj podobnega že bilo mogoče. Vse to nas bo vsestransko gradilo.
5 Sveta Noč in Večer, 28. 12., Lev
Delovanje Ljubečega Vitalnega Duha ali Inspirativne Zavesti na Fizično-snovno telo
Meditacija se glasi: Jaz iščem Popolnost
Prve štiri Noči smo zaključili s fizično-snovnim telesom in se skozi delovanje Višje Zavesti (Ljubeči Vitalni Duh) ponovno vračamo nanj. Delovanje Ljubečega Vitalnega Duha, ki je Princip Sina Boga je Moč Kristusa v nas kot seme ali brst, zato nam bo ta večer in noč omogočal razvijanje finih, nežnih, drobnih, preciznih gibov. Te Moči obnavljajo življenje v mojem fizično-snovnem telesu, kar je vezano tudi na vprašanje glede novodobnih cepiv.
Glede Sina Boga in sina človeka v nas, moramo biti zelo previdni. Sin človeka v nas je Višji Jaz, Sinova Boga pa sta dva. Židovski narod ni zmogel videti tako daleč nazaj ali navzgor v zgodovino, čeprav ima njihova tradicija za seboj že štiri tisoč let. Videli so Višji Jaz (sin človeka) in ostalo, kar so poimenovali Sin Boga. Tisto ostalo ali če želimo iznad, lahko danes razumemo in ti dve Zavesti poimenujemo Ljubeči Vitalni Duh in Človek Duh. Ljubeči Vitalni Duh je prvi del Sina Boga ali Božjega Sina, ki so ga na vzhodu, kjer so imeli bolj jasne ideje, poznavanja, poimenovali Budhi. Naša Judovsko-katoliška kultura pa ni bila tako precizna v razločevanju in poimenovanju duhovnih Bitij ali Zavesti.
Torej Jaz ali Duh bom s pomočjo Ljubečega Vitalnega Duha postajal vedno večji gospodar sebe, začenši od fizično-snovnega telesa, in sicer s tistim, kar je najdlje od vsakdanje Zavesti Jaza ali Duha. Vedno bolj bom imel pod kontrolo, kaj se dogaja v mojem fizično-snovnem telesu in o tem, kakšna so, kakšna bodo moja dejanja, delovanja. S finimi in nežnimi gibi prstov dlani in z bolj grobimi, robatimi gibi spodnjih in tudi zgornjih okončin, naj bi vedno bolje in precizneje upravljali, izvajali tudi drobna, zelo občutljiva milimetrska dela. To bo vodeno tudi v naših notranjih funkcijah telesa v obliki obnavljanja, poživljanja, harmoniziranja, samozdravljenja.
Če bi uporabili Evangelijski izraz, bi Ljubeči Vitalni Duh poimenovali in opisali takole: »V fizično-snovni dimenziji življenja deluje kot Kruh Življenja.« In ravno ta Kruh Življenja nas pričenja hraniti na način darovanja življenjskih sil obnavljanja, ki se zoperstavljajo močem smrti, domujočim v mojem fizično-snovnem telesu. Poglejmo si, zakaj? Zato, ker je ta Kruh Življenja plod Drevesa Življenja, ki vame prinaša moči Vstajenja. Moči Vstajenja bomo opisali na koncu, in sicer v tretjem delu štirih Svetih Noči, ko bo Človek Duh deloval na fizično-snovnem in ostalih treh telesih. Ne pozabimo, da tudi v fizično-snovnem telesu živijo Moči Očeta, enako kot v najnižjem svetu-minerala delujejo najvišje Zavesti. Ravnatelj bo v najbolj razgrajaški razred vedno poslal najboljšega, duhovno najmočnejšega učitelja. Saj se še spomnite zgodbe o krotilcu levov?
Moč Očeta je zato prisotna predvsem v področjih, ki so potopljena v najnižje Zavesti. Ljubeči Vitalni Duh ne bo pričel delovati v primeru, da bomo meditacijo le prebrali, na primer Jaz iščem popolnost. To moramo predelati in poroditi prave, resnične misli, čutenja in delovanja. Mi kot Zavest naj bi zapolnili, mi kot Zavest naj bi vstopili v to idejo, v meditacijo in v procese delovanja. Poistovetimo se, kot da smo Ljubeči Vitalni Duh, ki deluje v določeni dimenziji bivanja. Spustimo ga v svoje življenje za nekaj minut, da mu omogočimo, da lahko ta večer deluje, kjer je potrebno in videli, zaznali bomo, kaj se dogaja, kaj se bo zgodilo.
Meditirati ne pomeni ponavljati iste besede ali mantre, temveč omogočiti prostor tišini, vzpostaviti popoln notranji mir. Ne bodimo preveč pozorni na vdih in izdih, v nasprotnem primeru že začenjamo s Pranajamo.
Sedimo z vzravnano hrbtenico v vertikalni liniji, izklopimo svet, ki nas obkroža in ostanimo tukaj in Zdaj, v polni budnosti Duha. Ko spimo, se odmaknemo »gor« v duhovni svet, če lahko tako rečemo. Zato je dobro, da meditacijo izvajamo zvečer, preden gremo spat, saj služi kot priprava za nočno delo.
Zjutraj meditacijo ponovimo, tudi zato, da v stvarnost življenja prinesemo in prepoznamo plod svojega nočnega dela. Pravi namen meditacije je izkušanje procesov, ki jih kot duša eksperimentiramo ali živimo s smrtjo, v procesih smrti. Ne pozabimo, da je spanje majhna smrt.
Duhovni Svet Izvora je o naših duhovnih in duševnih močeh, ki naj bi jih uporabili, dobro seznanjen.
To Drevo Življenja, o katerem bi bilo veliko, veliko za povedati, je svoje korenine poglobilo vse do konca kosti križnice, njegovi plodovi pa se nizajo vzdolž celotne hrbtenice. Skorajda vsi smo pomislili na Kundalini, pa vendar temu ni tako. Zakaj? Zato, ker je bil Kundalini razvojni proces Drevesa Življenja pred Kristusovim prihodom. Kristus je še dandanes Bitje ali Zavest, ki je reklo: »Jaz bom vse napravil na novo.«
Kot smo lahko razumeli, se danes duhovni razvoj ne odvija ali ne dviguje več po hrbtenici navzgor. »Nismo več sinovi kače, temveč sinovi Svetlobe,« nam je bilo nekoč zaupano skozi Evangelije. Izpeljati moramo zavestno prebujenje noč za nočjo, dan za dnem in to tudi zapisati, ponoviti, popraviti, izbrisati, dodati, odvzeti. Za tovrstno delo moram zaposliti vso mojo Zavest in se povzpeti do Višjih Zavesti, zato začenjam iz najboljšega, kar imam na tej ravni bivanja. Nihče nas ne bo vprašal, od nas zahteval, ali znamo voziti, naprimer avtomobil formula 1. Začnimo, kar pa ne pomeni, da se nam ne bo potrebno potruditi.
Današnje obdobje ni več primerno za dvigovanje kundalinija, niti za odpiranje čaker, saj se je Iniciacija v zadnjih dveh tisočletjih močno spremenila. Skorajda vse, kar lahko odkrijemo v današnjih tokovih duhovnosti, govori in vabi v antične poti Iniciacij, ki nam jih je prinašal Lucifer, a na svoj, njemu primeren način. Lucifer je Zavest, ki se tudi razvija in nas popelje v razvoj na njegov način. Lucifer je tudi Bitje ali Zavest, ki nas popelje, spremlja v duhovni razvoj s hitrostjo naprimer 10 km/h, Bitje Kristus pa nas vpeljuje v Duhovni razvoj s hitrostjo 100 km/h. Iz tega aspekta je Luciferjev razvoj obraten ali nazaj tekoč, celo nazadnjaški, starodaven, zato ga pustimo zadaj, v njegovi nazadnjaškosti. Rekli smo že, ne več sinovi kače, niti kunadalinija. Najbolje bo, da knjige, ki opisujejo antične Iniciacije, premaknete na spodnje police.
Naj še enkrat ponovim, meditira se zvečer, preden se odpravimo k nočnemu počitku. Zjutraj se ponovno meditira in se v zvezek še kaj dopiše. Lahko kaj napišemo tudi ob 10, 12 uri, še posebno, če smo ujeli kakšno pomembno misel. Omenjen zvezek naj nas spemlja vseh 13 dni.
Vse to, vsa ta preoblikovanja poglobljenih moči so v rokah Matere kot aspekta Svečnice. Na ravnokar opisan način postajamo tudi sinovi Očeta in Matere. Govorimo o procesu dovršenosti, ki se razvija skozi procese očiščenja, kar pomeni, da smo se, da se bomo povzpeli na raven Lune. V duhovnem besednjaku smo to raven poimenovali Rešitev, Odrešitev ali Izstop iz fizično-snovne dimenzije bivanja. Na ta način nismo več podrejeni železnim zakonitostim fizično-snovnega primeža, kot je tudi gravitacija, ki jim ne zmoremo ubežeti.
Naša naslednja postaja bo Razsvetljenje, kar pomeni vstopiti v dimenzijo Sonca ali v moči Blaženosti. Blažene so osebe (duše) ali bolje individualnosti (nosilci Duha), ki so se povzdignile do Zavesti Sonca. Nakar se lahko povzdignemo k Iniciaciji Ozvezdij ali Zodiaka, ki se imenuje Svetost. To je pot popolnosti, dovršenosti.
V primeru, da smo poklicani, da to pot izpeljemo, prehodimo in da se tej poti razpiranja Zavesti iz kakršnegakoli vzroka odrečemo in je ne izpeljemo, kar vam ne priporočam, se kaj lahko zgodi, da teh Moči in Pomoči, že kar Milosti ne bomo več deležni.
Veliko bolje je, da prave in pomembne duhovne poti niti ne začnemo, kot da jo prekinemo ali zapustimo na polovici poti. Vsakič, ko pričnemo z notranjo potjo in za pomoč duhovni svet Izvora tudi zaprosimo, nam bodo na pomoč priskočila temu delu primerna duhovna bitja. V primeru, da se premislimo, bo njihovo razmišljanje lahko sledeče: »Prišel sem ti na pomoč, tebe pa ni.«
Ko je neka oseba poklicana, da izpelje pomembno delo in ga zaradi različnih motivov začne ter prekine, lahko izgubi sposobnost finih gibov, ki služijo predvsem delu prstov na dlaneh. V teh primerih se lahko pojavi parkinson, kot motnja neharmoničnega gibanja prstov in dlani, tudi v obliki tresenja. To še ne pomeni, da je to edini vzrok pojava parkinskona, a kaj lahko je eden izmed najpomembnejših. Govorimo o izgubi kontrole naših finih gibanj. Glede na to, da parkinson in njemu podobne bolezni, niso ravno primerne za obravnavo pri zdravniku, jih uvrščamo v neozdravljive duhovne bolezni napak ali odmikov na duhovni poti. Ko nekaj začnemo, to tudi izpeljimo do konca, v nasprotnem primeru je bolje, da z duhovno pomembnimi projekti niti ne začnemo.
6 Sveta Noč in Večer, 29. 12., Devica
Delovanje Ljubečega Vitalnega Duha na Etersko telo
Meditacija se glasi: Jaz se rodim v Novo Življenje
Ljubeči Vitalni Duh je višja transformacija eterskega telesa. Rodim se v novem življenju pomeni, da pričenjam v sebi regenerirati ali obnavljati in v sebi nositi moči obnavljajočega Življenja. Višji Jaz je doma na Soncu, Ljubeči Vitalni Duh pa ima svoj dom v Zodiaku Kerubov (Duhovna Bitja Harmonije), kar je v molitvi Oče Naš poimenovano z besedo Kraljestvo: »Pridi, Tvoje Kraljestvo...«
Ta Kristusova Moč Življenja (Ljubeči Vitalni Duh) bo sedaj delovala na etersko telo, ki je telo biološkega življenja. Govorimo o največjem možnem sozvočju, ki aktivira, zbuja nove moči obnavljajočega življenja. Etersko telo s svojimi navadami, temperamentom, potrebami,... od sedaj naprej ne bo več delovalo kot gospodar »hiše«, temveč bo pričelo ubogati višjo Moč. Ta Moč je Princip Sina, Kristusa v meni, poznana kot trditev: »Ne jaz, temveč Kristus v meni.«
To je novo Življenje, so nove moči Življenja, ki mi bodo dane, kar ne pomeni, da bom živel 1000 let, temveč nove moči Življenja, s katerimi bom imel dovolj življenja, živosti, entuziazma, idej, sposobnosti, četudi izgubljam lase, zobe, nosim očala,.... V naši notranjosti smo živi. Vse te sile bomo usmerili na primeren način, saj nam jih prinaša Kristus. Vsekakor, veliko bo odvisno od načina uporabe teh novih sil Življenja. Seveda jih ne bomo uporabljali zato, da bi postali mladenič, za obiskovanje disko klubov, za povabila deklet na plesišče,...
Poiskati ali najti moramo pravi stični naslov za ravnokar omenjene sile, da jih bomo lahko uporabili tudi za obnavljanje rastlin, živali, za terapevtsko delovanje v Naravi, v družbi, kjer je nekaj podobnega še posebej pomembno. Namreč, eterski svet je vezan na narod, skupino, na družbo, tradicije, družino, jezik,... V primeru, da sem pridobil nove moči v eterskem telesu, postanem prinašalec novih moči Življenja v družbi.
Naj vas spomnim, da eterskemu telesu vladajo ravno nasprotne zakonitosti, kot veljajo za fizično-snovno raven bivanja. Za fizično-snovne zakonitosti velja: »Bolj kot delam, prebavljam, žagam, kopljem, bolj se utrujam in obrabljam.«
Za eterski svet pa velja ravno nasprotno, in sicer, bolj kot sem fizično aktiven, iščem aktivne principe v prebavljeni hrani,... bolj se polnim, etersko harmoniziram in več eterskih moči bom lahko prejel, pridobil.
Bolj kot bomo hoteli vsestransko okrepiti etersko telo, bolj bo potrebno delati na harmoničen način. V primeru, da delamo na stresen način (se nenehno ustavljamo in ponovno zaženemo), ne bomo zmogli pridobiti pravih moči. Famozno ritmično delo v pravilnih presledkih s starim eterskim telesom, bo vedno dobrodošlo (meditirati zvečer in zjutraj ob isti uri), kar ustvarja pozitiven ritem v naši eterski ravni bivanja.
Verjamem, da že veste, da je fizično-snovna Zemlja ovita in prežeta z etersko Zemljo. Bitje Kristus danes deluje v tej eterski sferi ali Prstanu, ki ovija naš planet. Paruzija ali prihod Kristusa na eterski dimenziji Zemlje je v Evangelijih omenjen z besedami nad oblaki (oblaki predstavljajo etersko raven bivanja). Ta eterska raven pa je danes v zadnjih, vsaj tridesetih letih, še kako na udaru, lahko bi rekli, da je oskrunjena skozi človeka egoista, onesnažena z raketami, sateliti, z bombami, strupenimi ali kemičnimi prhami, s Harpom, z elektromagnetizacijo, bioinženiringom,...
Naše delo Rodim se v Novo Življenje omogoča tudi substancioniranje eterskega Obroča ali Prstana, v katerem se manifestira Kristus kot Zavest. Vsekakor, Kristus čaka, da mu človek na svojo notranjo pobudo omogoči, da se manifestira, glede na to, da nam prinaša Svobodo in obenem spoštuje našo svobodno voljo. To rojstvo novega človeka v nas je Otrok ali Deček, ki je plod našega prsnega koša (Jezus se je rodil iz kostnega mozga prsnice). Seveda je vse skupaj mnogo bolj komplicirano, a zaenkrat nam to zadostuje.
Sposobnost, o kateri govorimo, nam daje še eno sposobnost, in sicer: »Jedli boste strupe in ne boste umrli,« nam je bilo skozi Evangelije tudi obljubljeno. Te nove, obnovljene, očiščene moči Življenja v nas, nam bodo dovolile, da bomo zaužili tudi strupe, tako skozi hrano kot tudi skozi zrak, vodo, elektromagnetna polja in se nam nič hudega ne bo zgodilo.
Etersko telo, če se še spomnite, je vezano na narod. Dovolite, da obnovim Evangelijsko sporočilo v priliki o Nikodemu, ki je bil vezan na narod. Ko je Nikodem vprašal Jezusa Kristusa: »Kako lahko dosežem in dopolnim Iniciacijo ali Posvečenstvo,« mu Kristus odgovori: »Le tisti, ki se rodi od zgoraj, lahko vidi Kraljestvo Boga.« »Kako, ali se moram res vrniti v trebuh mame,« ponovno sprašuje Nikodem, Kristus pa mu odgovori: »Ti, ki si učitelj Izraela, teh stvari ne poznaš?« Zdaj lahko razumemo, zakaj. Nikodem je Italijan. Nike-domos (zmaga-narod, demokracija). Nikodem je naziv Posvečenstva oziroma človeka, ki naj bi uspel raztopiti vezi z narodom, vezi naroda. Nikodem pa tega ni povsem izpeljal. Zmogel je le raztopiti vez, ni pa zmogel razumeti, kaj pomeni roditi se od zgoraj.
Ti, ki si učitelj v Izraelu, učitelj svojega naroda in nanj nisi več vezan, saj si iznad tega, nisi več vezan na staro Iniciacijo. Bodimo pozorni, kajti skorajda vse, kar kroži in stoji na policah ezoteričnih knjižnic je stara Iniciacija, ki pa ni Kristusova Iniciacija.
Nahajamo se pred vrati Kraljestva in zatorej pripravljeni za tovrstno Rojstvo, ponovno Rojstvo v Sina Božjega.
Še eno vprašanje glede trenutka meditacije v Svetih Nočeh. Zvečer naj bi o tem razmišljali čim pozneje, a pomembno je, da smo še budni, v nasprotnem primeru se nam bodo že zapirale oči. To lahko izpeljemo ob 20 uri, 21 uri, ko čutimo, da to še zmoremo, Sonce pa je moralo ža zaiti. Podobno je zjutraj, takoj ko vstanemo. Lahko meditiramo le, če smo že dovolj budni, v polnih močeh Duha, saj nekateri do desete ure zjutraj še ne vedo, kako jim je ime. Vsi smo drugačni in vsak se mora ravnati po sebi, po svojih močeh.
7 Sveta Noč in Večer, 30. 12., Tehtnica
Delovanje Ljubečega Vitalnega Duha v Duši
Meditacija se glasi: Jaz poslušam Notranjo Besedo
Ljubeči Vitalni Duh ta večer in noč deluje v duši, zato zaznava Melodijo Sfer (glasba planetov in zvezd), ki jo imenujemo Jasnoslišnost, kot sposobnost, ki jo bomo leto za letom razvijali. Ta Melodija ali Glasba je vedno tu in neprestano govori. Mi smo tisti, ki imamo zamašena ušesa ali začarana z drugo vrsto moči. Govorim o glasu, ki ne bo nikoli na nas vpil ali nam vsiljeval poslušnost. Potrebno bo vzpostaviti moči Tišine in ne poslušati tistega, kar nam zunanji svet vsiljuje, s čimer nas zastruplja. Torej, ta glas, ta tihi prijatelj, ki govori potiho in neprestano, bdi nad nami, je skrit v naših srcih. Pa vendar ne pozabimo, da je srce daleč stran od naših ušes in glave, zato mu je, nam je, skozenj težko prisluhniti. Namreč, glava je ponosna, je kot slonokoščeni stolp, ki stoji pokonci. Svet si deli le z majhno in nepogrešljivo, najnujnejšo odprtino, hkrati pa je zaprta sama vase. Posluša le sama sebe in če že kaj posluša, je to um, ki laže, intelekt, ki analizira oziroma govor Luciferja v “naših” mislih.
Ko bomo v sebi pričeli udejanjati Tišino, takrat se bomo s svojim Jazom postavili iz oči v oči pred vrata srca in pričeli slišati njegove besede. Te besede govorijo skozi popolno jasnost, brez dvomov, ne da bi ga napačno razumeli ali preslišali, saj ni kot misel naše glave, ki zna nositi, podpirati eno teorijo, verjeti drugi teoriji ali tretji trditvi.
Srce nima dveh trditev, ono govori samo o Resnici (Pot, Resnica in Življenje). V srcu je Resnica, smisel Resnice. Njegove besede so kot dragoceni kamni, tako glede njihove vrednosti kot tudi trdnosti. Misel Glave je mnogokrat poravnava, popravilo tistega, kar meni kot duši ni prav, kar ne sprejemam, misel srca pa je resnica in ne všečnost, niti tisto, kar bi radi slišali, zato je lahko tudi trda, stroga, perfektna, izžarevajoča in obenem trda, a ravno zaradi tega izvrstna, dragocena, saj nam pove, govori le resnico in ničesar drugega. Ta glas si prizadeva in že stoletja čaka, da bi ga slišali. Lahko bi rekli, da je malce žalosten, pa vendar nadaljuje s sugestijami kot govoreči čriček v Pinokiotu, čeprav ga ne poslušamo.
Danes, na večer 30. decembra, Jaz poslušam Notranjo Besedo in ji zato lahko namenim svojo pozornost. In pojavi se lahko kot blisk, kot intuicija, kot nekaj nepričakovanega, kot besede modrosti, ki vzniknejo v ali iz naše notranjosti. Na začetku nam lahko povzroča slabost, tudi želodčno, saj smo navajeni na misli glave, ne pa na besede srca.
Dovolite, da sem še bolj natančen. Jasnoslišnost ima več aspektov, saj ne obstaja Ona ali ena Jasnoslišnost. To so lahko ušesa in ne uhlji, naprimer zelo zelo dolga ušesa Bude, ušesa oslov,… Velika ušesa so vedno simbol tistih, ki zmorejo slišati glas Nebeškega Očeta. Tudi ledvica kot oblika in funkcija predstavljajo ušesa, s katerimi zaznamo notranji glas Sina. Omeniti pa moramo tudi stopala, še posebno, ko hodimo bosi po morski mivki in puščamo za seboj sledi v obliki ušes, kar predstavlja Mati Zemljo.
Ne želim vstopati v fiziološko razvrščanje, pa vendar je današnji čas poln teorij, tudi pravih poznavanj in poznavalcev o tematiki, ki jo obravnavamo. O tem nam šepečejo tudi Angeli, Nadangeli, Duhovi Vodniki, zato se rušijo zidovi ali ločnice med nami in Duhovnim svetom, ki nam neprestano govori, medtem ko smo moteni od drugih glasov. Kar nas še najbolj zanima, je Kristusov glas v nas, kar je tudi vezano na ravnovesje med moškim in ženskim. Namreč, nahajamo se v duši, kar smo že odkrivali, kar bo potrebno ponesti na višjo raven dojemanja in udejanjanja.
Delovati na duši, pomeni tudi zaznati v empatiji, ki ni simpatija ali antipatija, temveč zaznati bolečino in radost druge osebe in ji na notranjo pobudo tudi pomagati. To je Ljubeči Vitalni Duh v naši duši. Ne bo dovolj, da rečemo, žal mi je ali da pošljemo sožalno brzojavko. Te besede ne bodo nikomur pomagale. Bolj ko stopam po poti poslušanja, večjo sposobnost notranjega sluha bom pridobil in vedno bolj me bo le-ta vodil. Enako bomo vedno bolj prepričani, da smo eno z Duhovnim svetom, z nanj vezanimi funkcijami in specifičnimi procesi.
Padli smo, se spotaknili, se udarili v glavo in se tudi umazali. Res je, toda v svojem bistvu imam v sebi Trojstvo, ki je enako Trojnosti ali Trojici, ki je tudi Božanska Trojica, pa čeprav mnogo manjša. Ta glas me bo vedno bolj vodil, obstaja pa en toda, in sicer, ne prvi dan, ne prvi mesec, ne prvo leto, a prišel bo dan, ko bo ta glas utihnil. “Le kako si mi ravno zdaj, ko sem se navadil in začel slišati tvoj glas, prenehal govoriti,” bi se pritoževala naša ozaveščena duša. “Od zdaj naprej ti ne bom več govoril, temveč mi moraš ti pričeti govoriti,” bi nam zaupal Ljubeči Vitalni Duh, o katerem ravnokar govorimo.
8 Sveta Noč in Večer, 31. 12., Tehtnica, Novo leto
Ljubeči Vitalni Duh v nižjem Jazu
Meditacija na zadnji Večer in prvo Noč Novega leta se glasi:
Jaz govorim svojemu Jazu
Bodite pozorni na večer in noč, 31. decembra, na Silvestrovo, na kar naj bi se še bolj odgovorno pripravili, saj bo v prvih dveh, treh minutah Novega leta, našim plemenitim namenom in prošnjam prisluhnil Duh Časa kot Zavest Arhaja.Prispeli smo do osme Noči, 31. decembra. To je vsekakor zelo pomemben dogodek. Vstopiti bo potrebno v čas (skrivnosti prostora, časa, življenja,…). Govorili smo o Vstajenju, ki še ni zaključeno. Ljubeči Vitalni Duh pričenja govoriti nižjemu Jazu, le-ta pa govori Ljubečemu Vitalnemu Duhu. Torej, navaden Jaz, nižji Jaz lahko govori Ljubečemu Vitalnemu Duhu na Večer, 31. decembra in v Noči, 1. januarja. Zakaj? V tem Večeru in Noči bo Višji Jaz sprejel, odobril besede, ki mu jih bom jaz kot nižji Jaz izrazil in jih ocenil v svetlobi moje poti, rasti, glede na Večno resnico, katere je On prinašalec. In če je tisto, kar mu bom rekel v sozvočju z razvojnimi cilji, ki jih imam pred seboj, mi jih bo tudi pomagal uresničiti.
Zakaj? Zato, ker se nahajamo v času, ki ni podprt z Angelom, saj Angel podpira, navdihuje ali skrbi za posameznega človeka. Enako ni podprt od Nadangela, ki vodi svoj Narod. Podprt je od Arhaja, poimenovan tudi Principat, ki podpira, vodi vse, kar se dogaja v tem času z vsemi ljudmi, Angeli, Nadangeli,… Tokratni Duh Časa se imenuje Mihael, vladanje vsakega izmed Duhov Časa pa traja približno 360 let. Trenutno se nahajamo v središču ali polnosti Mihaelovega kraljevanja, zaščite človeštva (od leta 1879 do leta 2239).
Čas lahko obravnavamo na različne načine. Obstaja fizični čas ure, na katero velikokrat pogledujemo, ki se imenuje čas, ki umira (tik – tak). To je čas, ki smo se ga naučili meriti z ekstremno natančnostjo. Čudovito, čudovito, da imamo še dandanes znanost, ki umira.
Obstaja pa tudi eterski čas, ki nam je zaupan skozi cikluse, ritme kot so dan – noč, cirkadialni ciklus telesnih organov, sedmih planetov, vrtenja Zemlje okrog svoje osi,… Veliko je ritmov in kjer živi ritem, obstaja čas. V primeru, da se ritem ponavlja, se nahajamo na eterski ravni življenja. Kot smo lahko razumeli, obstaja tudi eterski čas. Ne pozabimo na Luno (29,5 dni in 27,3 dni), ki vodi, vlada eterskemu svetu Sončnega sistema. Glede na to, da Luna komunicira z Zemljo, Soncem ali z Zvezdami, se čas spreminja oziroma imamo opraviti z drugačnim časom.
Omeniti moramo tudi duševni čas, ki se odvija glede na to, kako živimo neko izkušnjo kot duša. Naprimer, ko smo pod vrtalnim strojem zobozdravnika, nam skozi duševno dojemanje nekaj sekund ali minut, pomeni celo večnost. V nasprotnem primeru, ko plešemo z osebo, ki nam je všeč, lahko tri minute trajajo le nekaj sekund.
Poznamo pa tudi duhovni čas, ki ga lahko obravnavamo in spoznavamo kot da bi bil harmonika, ki pa ni čas smrti (kar je mrtvo, je mrtvo). Eterski, duševni in duhovni čas nikakor ni rigiden kot je naprimer smrt, temveč je elastičen kot harmonika.
Čas, ki se vrti ali prihaja od prihodnosti k sedanjosti in v smeri preteklosti, si bomo za lažje razumevanje ogledali na primeru današnjega srečanja, z začetkom ob 20 uri. Vsi smo se namenili, da bomo prisotni na predavanju ali webinarju ob osmih zvečer. Na ta dogodek, ki je kot tok časa k nam prihajal iz prihodnosti, iz pravega cilja, smo se vsak drugače naravnali, pripravljali, ga živeli, se organizirali, in sicer uro ali več ur prej, nekaj dni prej ali celo mesec, dva prej, podobno kot odštevanje časa pri izstrelitvi rakete z astronavti (tri, dve, ena sekunda in štart) zato, da bomo lahko prispeli na cilj točno. Kot smo lahko razumeli, obstajata vsaj dva toka časa. Mi pa živimo predvsem čas priprave oziroma čas, ki iz prihodnosti prihaja k nam. V primeru, da ne želimo na cilj prispeti točni, potem s časom nimamo težav.
Na noč, tik po 31. decembru imamo ali stopamo v križišče, stičišče ali preklop obeh časov. V tistem trenutku prve, morda tudi druge, tretje minute, se oba vlaka časa, ki se srečujeta, ki vozita iz nasprotnih smeri, tudi križata. V enem trenutku lahko zatorej vidimo, opazimo eno ali več oseb v kabini vlaka, ki vozi mimo našega vlaka iz nasprotne smeri. Čas, ki je neizmerno elastičen, se v enem trenutku ustavi. Po naših tradicijah si v prvi minuti Novega leta izmenjamo voščila in bolj ali manj primerne želje.
Vse tisto, kar bomo razložili, razodeli kot nižji Jaz Duhovnemu svetu, Duhu Časa, Arhaju Mihaelu, ki je Obraz Kristusa, bo tudi poslušano. Nakar bosta Duh Časa in Kristus z Njim skozi celotno leto ustvarjala pogoje, da bi se naši nameni, prošnje tudi uresničile. Vprašali ali prosili naj bi za nekaj, kar je povezano z našo rastjo oziroma z razpiranjem Zavesti, ne pa z željami, odvisnostmi, zadetki na loteriji. Naprimer, kako premostiti ponos, kako izboljšati odnose z nekom, kako postati bolj ponižni, hvaležni, potrpežljivi,...
Nekaj pa vam bom vseeno svetoval, in sicer, ne prosite za Svetost ali za odplačilo vseh dolgov Karme v prihajajočem letu, da vas v primeru, če se vam te moči odločijo nameniti, ne bodo “tepli” vseh 364 dni zato, da bi vas povzdignili na poti za dosego Svetosti. Bolje, da jih prosite za korake, ki jih boste s svojimi “nogami” tudi zmogli prehoditi.
To, kar smo povedali, vsekakor deluje. Svetujem vam, da si pripravite listek (čas dialoga traja vsaj eno minuto, tudi dve ali tri), na katerega zapišite, kaj ste se namenili uresničiti in ga po prvih minutah Novega leta shranite v zvezek, ki smo ga omenili na samem začetku današnjega srečanja. Tako boste skozi celo leto lahko preverjali, kako se vse, na našo notranjo pobudo zaprošeno, tudi uresničuje. Bodimo še bolj natančni, uresničujejo se pogoji, da bomo zmogli razviti izražene ali hotene kvalitete.
Vsekakor smo svobodni, da jih razvijemo ali ne razvijemo. Verjamem, da sem bil dovolj razumljiv, tudi v razlagi procesa časa, zato lahko preidemo na samo meditacijo ali dialog.
Takoj zatem je bilo Enzu postavljeno vprašanje enega izmed slušateljev:
“Ali lahko v prvi minuti Novega leta prosimo za izničenje škode, ki je bila povzročena skozi cepivo ali gensko zdravilo?”
Lahko, pa vendar ne moremo kar poenostaviti in prositi le za izničenje posledic cepljenja. Pravo odgovorno delo bi bilo, da se že pred silvestrovo večerjo, ki naj bi se zaključila do 22 ure, sestanemo z našimi najbližjimi in prehodimo, vsaj omenimo dogodke, ki so se zgodili skozi celotno leto, ki ostaja za nami. Preglejmo leto, ki je potekalo v času od preteklosti v prihodnost.
Zaustavimo se za hip na najpomembnejših dogodkih, o tem kako smo jih živeli, zgodilo se je to in to, razmislimo tudi o tem, kakšno duševno stanje, občutenje so nam le-ti aktivirali, povzročili, vse do zadnjega trenutka tega dne v primeru, da o tem razmišljamo zadnjo uro starega leta.
Še bolje bi bilo, da o dogodkih razmišljamo v obratnem vrstnem redu, od zdaj, od Silvestra pa vse do začetka prvega dne tega leta. V tem primeru bi si vse, vsaj pomembnejše dogodke morali zapisati, preden o njih razmišljamo. V nasprotnem primeru bi se vmes krepko popravljali, saj bi se spomnili, da smo tole in tole pozabili povedati, našteti, omeniti. Bolje bi bilo, da se na to pričnemo pripravljati že zjutraj, 31. decembra. V zadnjih minutah tega dne vstopimo v sedanjost in “zalučajmo kamen” skozi dialog v prihodnost skozi naše namere, namene.
Zavedajmo se, da govorimo z Arhajem, z Zavestjo, ki nam je prinesla, omogočila Princip Jaza ali Duha. Že med dialogom z Angelom, bi lahko pokleknili, med dialogom z Nadangelom, bi nas moralo biti sram, kako govorimo ali pišemo v italijanskem, slovenskem jeziku. Ne pozabimo, da govorimo z Zavestjo Arhaja, ki je za nas nekaj neizmernega, zato popreje pripravite srečanje in svojim sposobnostim primerne, dovolj plemenite misli. Nakar brez objemanja in predano vstopimo v globoko tišino.
Ne želim vam ničesar več sugerirati, saj se moramo sami odločiti, tudi o tem, kaj pomeni govoriti Arhaju. Ne pozabimo, da imamo vsako leto temu namenjeno le eno, dve minuti, kar naj ne bi zapravili, glede na to, da ne vemo, koliko let oziroma novoletnih minut nam je v tem življenju še ostalo.
Tudi glede posledic cepljenja (glej našo vsebino Nebeški in zemeljski pokazatelji… 3 del) se moramo zavedati, da potrebujemo Zavest Kristusa oziroma Arhaja Mihaela, ki je Obraz Kristusa in obenem tudi poslanec ali sel sporočila, ki ga naslavljamo na Kristusa. Smo pripravljeni, a ne v gostilni ali restavraciji, niti s kozarcem šampanjca v roki, saj skozi Mihaela govorimo Kristusu.
9 Sveta Noč in Večer, 1. 1., Škorpijon
Ljubeči Vitalni Duh v Jazu, zavedanje sebe, kar vodi k Zavesti Človek Duh
Meditacija se glasi: Jaz sem v Vsemu
Rekli smo že, da mi kot Jaz poslušamo vse, kar smo rekli, in če so te besede skladne naši duhovni poti, jih zapisujemo v tok časa. Rekli smo že, da so z nami Arhaj Mihael, Kristus,…, zato ne pozabimo, da imamo dialog z Najvišjimi Zavestmi. To pomeni, da moramo postati majhni, pa vendar imamo Jaz in kot Jaz ali Duh smo sinovi Boga. Pogumno. Uporabljam različne besede, v mislih sem imel tudi ponižnost, a ne ponižnost tistega tipa, da bi se bolehen ulegel na tla. Ostajam vzravnan in v moji vertikalnosti nosim v svoji notranjosti ponosno ponižnost. Izgleda protislovno, a napravite kot hočete. Zatorej, Arhaj Mihael ustvarja pogoje (vemo, da ima ščit, oklep, meč, sulico, čelado ali šlem in tehtnico, kar predstavlja atribute, ki jih uporablja, ki jih lahko uporabi), da bi nas spremljal, podpiral, ščitil, nam pomagal na tej poti.
Zgodilo se bo srečanje med mojim trenutnim Jazom, ki sem ga postavil k mojim stopalom in ob mojega Ljubečega Vitalnega Duha ter Kristusom. Izza Mihaela se nahaja Bitje Kristus. V tej prvi minuti izgovarjajmo poved Sv. Pavla: “Ne jaz, temveč Kristus v meni.”
Takoj za tem stopi v delovanje Arhangel ali Nadangel Gabriel, ki bo varoval brsti, ki jih aktiviramo v tej noči zato, da se lahko le-te manifestirajo skozi celotno Novo leto.
Najprej je bil Ljubeči Vitalni Duh v Jazu, zdaj pa se pojavlja nova raven Zavedanja sebe, ki nas bo ponesla k Človeku Duhu, k Očetu. Besedo Oče verjamem, da poznate vsi, tudi skozi duhovni vidik. To, da zmoremo pridobiti pravi odnos z Očetom, se lahko dogaja pri vsaj šestdesetih letih zemeljskega bivanja. Pri štiridesetih letih pa težko verjamem, da vemo, kdo je Oče, saj še nimamo pravih moči razumevanja, poznavanja. Beseda Oče, če dodobra poenostavimo, pomeni imeti možnost reči: “Zakaj?”
Zakaj obstaja Luna, zakaj ima Luna, ki je tako majhna, med mrkom ravno pravšnji premer, premer, ki zastre Sonce, zakaj ima molekula vode dva atoma vodika, zakaj obstaja tudi težka voda, zakaj imam dve nogi, zakaj sem zdrav,…?
V Očetu, ki predseduje vsemu, je vse, o čemer govorimo. Ko si zastavljamo vprašanja, bomo pričenjali prejemati odgovore. Pridobil sem moči Notranje Besede, pogovarjal sem se tudi v samem začetku Novega leta. Vsekakor, jaz sem v Vsem, Jaz in Vse smo Eno. Jasno je, da sem majhen, sem pa v Vsem, nisem le del Vsega, sem v Vsem. Kaplja morja ima isto kemično vsebino in delce kot celoten Ocean. Ena kaplja je v Vsem, je majhna, ima enake značilnosti celote. Naš Ljubeči Vitalni Duh se od zdaj naprej lahko zrcali v nižjem Jazu, ki se povzdiguje v Makrokozmični Duh.
Torej, nižji Jaz ni več nižji Jaz kot je bil 24. decembra, temveč glede na to, da je že napravil nekaj dela, postaja most med nižjimi in višjimi dimenzijami bivanja. Ta most se iz dneva v dan krepi, postaja pomembnejši, zatorej – Jaz Sem v Vsemu.
Vse to me pripravlja na tretje Rojstvo v meni, na Rojstvo Človeka Duha v meni, ki je drugi Sin Očeta. Rekli smo, da je sin človeka Višji Jaz, potem sta tu še prvi Sin Očeta, ki je Ljubeči Vitalni Duh in drugi Sin Očeta kot Človek Duh. Govorim o treh otrocih, ki se rodijo iz sternuma ali prsnice. Mati tega rojstva bo Devica Sofija, Oče bo Kristus, moj Jaz pa bo otrok in ravno zato se bom na tak način zmogel vrniti v Očetovo Hišo, k Ozvezdjem Serafov. Povezal se bom z vsem, kar mi prihaja naproti skozi tok Časa, skozi mojo Usodo, s tistim, za kar sem prosil v prvi minuti Novega leta in šele v noči, 5. januarja, ko bom prehodil vse štiri Noči Očeta, bo ta pot izpopolnjena, dovršena. Zdaj lahko pričnem razvijati najvišje moči Zavesti, Intuitivno Zavest ali Očetovo Zavest. Bolj kot se pomikamo naprej, manj govorimo.
10 Sveta Noč in Večer, 2. 1., Strelec
Človek Duh govori Jazu
Meditacija se glasi: Jaz sem v Kontemplaciji (opazujem, premišljujem)
Vstopili smo v drugi januar. Ta dan, ta meditacija mi dovoljuje dojemanje Izvora Vsega. Ne delajmo si iluzij, morali se bomo zadovoljiti z malce ali z veliko manj, kot smo ravnokar povedali. Pa vendar, pričnimo razumevati to famozno Vse z veliko črko V, razumeti in prepoznati, kaj pomeni Vse - Duh Stvarnik. Naj poudarim, da je Vse mnogo več kot mislimo, da je. Razprimo si še bolj Zavest in dospeli bomo do tega, ko bomo postopoma razvili Zavest, da je v Vsemu tudi tisto, kar se trenutno še ne manifestira. Naprimer, v Vsemu so tudi kupci, ki bodo jutri prišli v mojo trgovino, čeprav jih danes še ne vidim, ne zaznavam, niso še manifestirani. V dimenziji Vsega se moram razpreti veliko bolj, kot so meje mojega zaznavanja ali oblike mojega razmišljanja, ki sem jih navajen. Pomembno bo, da nadaljujemo delo transformacije, kot preoblikovanja na način, da se odpiramo k novemu. V nasprotnem primeru, kot se temu lahko tudi reče, ne bomo zmogli naliti novega in čistega vina v stare mehove.
V primeru, da hočemo po hitrem postopku v sebi razviti visoke Zavesti Božjega, nam to ne bo nikoli uspelo in ustavili se bomo. Sami moramo postopoma, korak za korakom razstaviti svoje oblike in jih preoblikovati zato, da bomo lahko vstopili v dimenzijo Božanskega, Božjega. Ko bomo prišli do trenutka kontemplacije Vsega, se bo lahko pričelo zaznavanje Esence ali Bistva Očeta, ki je neskončno. Takrat bomo lahko začeli zaznavati, slutiti to ali vse, kar je Oče, ki ni naš zemeljski oče.
Ko se zaključi Neskončno, je onstran tega še vedno Oče, saj mora izza Neskončnega obstajati še kaj. Lahko bi rekli zadnja zvezda. In ko se zapeljem mimo zadnje zvezde, kaj zaznam? Nemanifestirano in spet smo pri Očetu, ki združuje vse. Gledati moramo veliko bolj na veliko, široko. Postopoma bomo prišli tudi do tja. Naposled, na tej poti pričenjamo razumeti, da je tudi v meni prisoten Princip Očeta. V resnici smo vedno Eno v Vsemu v neskončni raznolikosti. To bo potrebno ponavljati kot mantro, saj smo navajeni na razumskost in zatorej tudi na ločevanje. Tudi ko omenjamo duhovne Hierarhije, se razmišlja skozi vojaško poimenovanje. Angel ve vse, kar pozna Nadangel, Arhaj, Kreposti, Prestoli, Kerubi,…, le da Angel vodi svoje poslanstvo.
Enako, v vsakem delu mene je enak DNK, čeprav ima vsak telesni del svoje funkcije, procese. Prst leve dlani ni naše srce. Tudi Jaz sem del tega duhovnega DNK-ja. Tudi Jaz kot Duh se lahko približam ali pristopim k Vsemu. Jasno, da ne v petih minutah, lahko pa vsaj začnem, saj nosim v sebi seme Človeka Duha.
Vse to smo obravnavali zato, da bomo zmogli razumeti Veliki Zakaj, ki je, Kako bom dosegel Svobodo v Ljubezni. Razumeli smo, da je ves Sončni sistem (planeti, ozvezdja) v funckiji za človeka in ne obratno. Ni človek tisti, ki naj bi bil že v funkciji Sončnemu sistemu. Na ta način vsaj začenjamo razumeti Voljo Očeta in obenem tudi to, da smo še majhni, šibkega Duha, premalo dejavni ter mlačni in zato manj pomembni služabniki Očetovega Projekta.
11 Sveta Noč in Večer, 3. 1., Kozorog
Človek Duh v moji Duši
Meditacija se glasi: Jaz darujem del sebe
Jaz darujem duševne kvalitete, razvoj Jasnovidnosti. Na tej stopnji Zavesti lahko razumem, da se lahko razvijam le v primeru, da darujem nekaj mojega, kar je moje, od mene, iz mene. Lahko bi bil tudi denar, pa vendar bodo to moje, predvsem moje sposobnosti, nadarjenosti. Darovati, ne prisiljuje nikogar, da to tudi sprejme. Dar postane sposobnost, ki nam dovoljuje doživljati Človeka Duha v duši. Ne več malce barbarska duša, ki hoče vse zadržati zase (to je moje), temveč duša, ki hoče darovati za druge, v prid razvoju vsega. Jasno je, da preden darujemo, moramo tudi oceniti, če je dar primeren za določeno situacijo, razviti bo potrebno tudi pravo razsodnost glede posameznega darovanja. Ne pozabimo, da bo potrebno izmeriti svoje moči in zmožnosti, morda bomo prisluhnili tudi srcu osebe, ki je pred nami in razumeli, če je oseba pripravljena za tovrsten dar, prepoznali tudi, če je pripravljena sprejeti opravičilo, opravičiti, ko jo neka oseba prosi, naj ji oprosti.
To, da nekomu oprostimo, bi morala biti terapevtska gesta. Kaj to pomeni? Pomeni, da nekomu oprostimo, ko je razumel svojo napako ali odmik od pravega, dobrega in resničnega. V nasprotnem primeru ti reče, oprosti mi, oprosti mi in po nekaj minutah že nadaljuje s svojimi nerodnostmi. V takih primerih oprostitev ne služi ničemur. Zatorej, oprostitev kot Dar, ki naj bo terapevtsko naravnan. Razvili naj bi sposobnost, jasnost kot razsodnost, sposobnost, da vidimo svet medosebnih odnosov z novimi očmi, z večplastnim videnjem, z Jasnovidnostjo.
Videli naj bi v dušo sočloveka, kaj se v njej premika, dogaja, da ji lahko pomagamo, ko prosi za pomoč, saj se lahko zgodi, da je njena prošnja le utilitarizem ali računica. To pomeni, da ta duša še ni prispela do stopnje, na kateri bi se globoko vprašala o sebi, o tem kaj se v njej dogaja. To ni naše delo, zato ga prepustimo njeni Usodi, Življenju, njenemu Angelu Varuhu, ki jo bo popeljal v njej najprimernejšo situacijo. Ko pa zaznamo, da vprašanje izvira iz globin, imamo moralno dolžnost, ki ni najbolj primeren izraz. Bolje bi bilo reči imeti impulz ali notranjo pobudo za pomoč določeni osebi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da mečemo bisere svinjam. Tudi to nam je bilo nekoč naročeno, da naj ne bi počeli.
Ta nova Jasnovidnost, ta nova sposobnost videnja mora biti usmerjena k nadčutnemu, ki je v osebi ali v situaciji. Ko se povzpnem do te ravni, sem presegel egoistično gesto padca. V primeru, da darujem, pomeni, da sem premagal egoistično gesto Padca in pripravljen sem za vrnitev domov v Nebeški Jeruzalem ali v mesto Ljubezni. Zdaj lahko darujem nove Brsti Življenja, ki sem jih prejel od Očeta od Človeka Duha, kjerkoli bo to potrebno: mineralom, živalim, Naravi,… in vse to bom ponesel še naprej v etersko in vse do fizično-snovne ravni bivanja.
Najpomembnejši element razumevanja prehoda Človeka Duha v dušo, je prepoznavanje vsega, kar se je zgodilo, dogajalo pred dva tisoč leti na Golgoti. V mislih nimam vrstice iz Evangelijev – Umrl na Križu, temveč zgodilo se je veliko, veliko več. Četudi v Evangelijih ni vse zapisano, nam bo v nekem trenutku vse postalo jasno.
12 Sveta Noč in Večer, 4. 1., Vodnar
Prispeli smo do dvanajste Svete Noči, do delovanja Človeka Duha v Eterskem telesu.
Meditacija: Jaz živim v novi Svetlobi
Daroval sem in prejel bom tudi 10 krat, 100 krat toliko, zato bom zmogel razviti Ljubezen Očeta. Etersko telo je telo navad, potreb, spomina, temperamenta. V našem eterskem telesu živijo trije eterski aspekti, in sicer: prvi aspekt je fiksirano ali fiksno etersko telo, tisto, ki se je povsem zasidralo v fizično-snovno telo. Ko umremo, nam še tri dni raste brada, kar pomeni, da so eterske moči še vedno prisotne, nakar se le-te razpršijo v prosti eter. Drugi aspekt je tradicionalno etersko telo štirih etrov, ki ga proučujejo Antropozofi. Tretja raven eterskega življenja pa je Kristusov Eter, Eter Novega Življenja, Vstajenja.
Torej, zdaj živim v Novi Svetlobi in ko bom moje fiksno etersko telo oblik, navad, temperamentov raztopil in ga osvobodil, se bo le-to preoblikovalo v Očetovo Ljubezen. Bolj kot se osvobajam oblik, bolj zaznavam, poslušam, gradim dialog in večji nosilec Očetove Ljubezni postajam, kar vsekakor ni zanemarljivo. To mi bo omogočalo tudi izžarevanje Eterske Svetlobe v našo okolico. Čeprav le-te ljudje ne vidijo, jo pa zato zaznavajo Angeli, živali, tudi kakšen bolj prebujen človek. Se še spomnite odlomka iz Janezovega Evangelija: “V Njej je bilo Življenje in Življenje je bilo Luč ljudi.”
Zdaj bom to Življenje, to Svetlobo izžareval iz sebe navzven, iz mojega obnovljenega eterskega telesa v Očetove Moči, v Očetovo Ljubezen. Gloria kot Slava Svetlobe, Polnost Svetlobe, Slava kot pričevanje te Nove Svetlobe. Zadnji zastorji Temé, postavljeni od Luciferja in Ahrimana, so odmaknjeni od bolj gostega dela mojega fiksnega eterskega telesa, ki bo lahko zasvetilo v Očetovi Ljubezni. Vsekakor bo to ponižno izžarevanje Svetlobe iz naše majhnosti tistih Moči, ki se imenujejo Univerzalna Ljubezen. Te Moči bom lahko ponesel na višjo stopnico, ki mi bo služila pozneje, vse do fizično-snovne ravni bivanja zato, da bo slednja lahko dosegla proces Vstajenja v obliki Telesa Slave. Zdaj zaznavam Svetlobo Življenja, ki me obkroža, v kateri tudi živim in sem prežet z isto Svetlobo Očeta. Zahvalim se Očetu in pripravljen sem na Vstajenje.
13 Sveta Noč in Večer, 5. 1., Ribi
Ostal nam je še zadnji korak, 5 januar, delovanje Zavesti Človek Duh v Fizično-snovnem telesu
Meditacija: Jaz v Templju svojega Duha
Govorimo o pravem poznavanju fizično-snovnega telesa, ali smo ga resnično in dovršeno spoznali skozi anatomijo, fiziologijo, biologijo? Vsekakor ne, njega še najmanj poznamo, tako je bogato in globoko. Prepoznali naj bi ga tudi in predvsem kot inštrument Vstajenja, kot Telo Vstajenja, ne pa kot truplo. Ste brali knjigo Integralna joga od Šri Aurobinda? Vse je bilo preoblikovano v Svetlobo, tudi Življenje, vse kar je mojega, je postalo Tempelj Duha. Prispel sem do Adama Kadmona, do dvanajstih Ozvezdij, do Svetlobe, do Življenja. Vse v meni se je transformiralo, lahko se osvobodim fizično-snovnega telesa, saj je pravo fizično telo Nematerialno, Nesnovno Telo oziroma Telo Svetlobe. Materija ali snovnost kot materializirana Svetloba se je spustila ali utelesila skozi kolektivni Padec.
V primeru, da atome snovnosti odvzamemo, nam ostane le fizično Nematerialno Telo brez snovnosti. To Telo Svetlobe ali Telo Slave je tisto, ki bo Vstalo. Vse skupaj je malo bolj komplicirano, a zaenkrat naj ostane tako.
Jaz sem se vrnil Domov kot Izgubljeni sin, kjer sem nekoč resnično dobro živel. To smo mi vsi in ko napravimo korak v smeri Očeta, nam Oče, ki nas od daleč opazuje, prihiti nasproti in nas objame. Podobno kot famozna soba, sobica, v kateri molimo in Oče dobro ve, kaj potrebujemo, še preden izgovorimo ali Nanj naslovimo prošnjo.
Premostili smo laskanja ali sladke besede Luciferja, Padce, Temó Ahrimana, zato smo pripravljeni na Očetovo Ljubezen, ki je obenem tudi ponižnost. Zase ne morem reči, da sem pravi zgled. Sem eden kot vi, ki hodi, se uči, zgreši, pade, se dvigne, zato se tudi skupaj učimo življenja. Potrudimo se premostiti vse to laskanje in Sence, da bomo naposled le zmogli dospeti k zdravemu Svobodnemu razmišljanju, k Logosu, Logosu Stvarnika, k Močem Življenja.
V alkemičnem pomenu razvijajmo tudi Kamen Modrosti in prispeli bomo do našega cilja, ki je Vstajenje v Ljubezni ali vsaj preporod. Glede na to, da se nahajamo v večeru, 5. januarja, bomo jutri prispeli do Svetih Treh Kraljev, kot dnevu Rojstva ali Spusta Kristusa v Jezusa, poznanem tudi ali predvsem skozi Krst na reki Jordan.
Prehodili smo vso pot in delo od Božiča – rojstvo sina človeka Jezusa vse do Svetih Treh Kraljev, do Rojstva Kristusa v nas. V slovanski tradiciji in skozi njihov koledar izpred velikih sprememb, se je 24. decembra praznovalo Adama in Evo. Torej, Antični Adam, 25. decembra in Kristus kot Novi Adam, 6. januarja.
Po tridesetih letih Jezusovega življenja ali po naših 13 Svetih Nočeh, smo prispeli do Svetih Treh Kraljev, do velikega srečanja s Kristusom, z velikim Varuhom Ločnice, ki nas “tehta”, in v primeru, da smo pripravljeni, nam bo odprl vrata. Kristus je tudi Gospod Karme in vse kar moramo še postoriti, nam bo On pomagal izpeljati.
Recimo, da smo dobro, dovršeno izpeljali vse delo, o katerem govorimo in da smo pripravljeni. Imamo 60, 70 let ali več, smo osvobojeni, hvaležni, da smo prispeli, čeprav smo jih v življenju nekaj ali veliko našpičili in zatorej dolžni vrniti se ponovno v zemeljske pogoje življenja ter oddelati Karmo. V primeru, da se zadnji večer in noč obrnemo h Kristusu kot Gospodu Karme, nam ne bo zavrnil račune Karme, temveč nam jih bo daroval v smislu, da nam dovoljuje poravnavo, izenačenje tokratne in prihodnje Karme že v tem življenju.
V letih, ki so nam še ostala, v 60, 70 letih, če smo še bolj natančni, vse do 63. leta starosti si odplačal, kar si odplačal, pozneje pa tega ne moreš več poravnati. V primeru, da stopiš, se obrneš h Kristusu, ti bo On pomagal izpolniti preteklo Karmo in obenem tudi poravnavo Karme prihodnosti. V nasprotnem primeru bomo vsi primorani vrniti se v zemeljske pogoje življenja.
Kristus – Gospod Karme nam bo lahko namenil Dar vnaprejšnje poravnave Karme, ki nas čaka v naslednjem zemeljskem življenju in naposled bomo lahko svobodni, osvobojeni. V primeru, da to vemo, nas ne bodo obremenjevali mnogi vozli, ki se bodo še pojavljali na naši poti, saj so le-ti nove možnosti našega odrešenja, osvoboditve. Treba bo prositi za pomoč Kristusa.
Vsekakor so Karmični dogodki in procesi še kako dobrodošli, zato jih je potrebno prepoznati, sprejeti, jih objeti, živeti, ljubiti, saj se bomo skozi poravnave lahko osvobodili zemeljskih bivanj in se povzdignili v Večno Življenje. Zdaj tudi s Fizično-Snovnim Telesom, ki postaja Telo Vstajenja.
Enzo Nastati
