Skripta je zasnovana na treh delih ali poglavjih, podobno, kot je duševni svet dimenzija treh sposobnosti.
Živčno čutni pol - glava – razmišljanje. V tem prvem delu bodo prikazane osnove razumevanja kože, tako anatomsko-funkcionalne, kot tudi filozofsko-ezoterične. Poznavanje določenih zakonitosti nam bo služilo kot temelj in orodje za nadaljnje delo. Pol ritma – prsni koš in sposobnost čutiti, čustvovati bo zastopan v drugem, srednjem, centralnem delu prelivanja, povezovanja obeh polarnosti (glava in trebuh), ko se bomo spoprijeli z realnostjo – s silami kožnih obolenj.
Pol dejanj, volje, akcije in/ali presnove (trebušna votlina) bo poskrbel za način in prikaz realizacije, tako misli kot tudi občutkov. Naša dejanja (terapija = harmoniziranje) naj bi sledila le pravim, resničnim in dobrim mislim in občutkom. V kolikšni meri bi lahko bile prave in resnične, boste ocenili ob koncu skripte ali skozi vaše izkušnje.
Duša kot bitje sveta čustev, želja, poželenj, strasti, simpatije-antipatije, bo misel, fenomen (snovno bitje ali predmet), čustvo, dejanje ali moč najprej prepoznala, sprejela ali pa ne, in šele v tretje vzljubila-udejanjila. Na tak način bo naš čustveno-mentalni, astralni ali duševni svet veliko lažje dojel, sprejel in se vživel v samo temo, zato bo iz vrelca, frekvence ali ideje (Alergije in druge kožne neharmonije) zmogel ujeti veliko več in popolneje ter se še bolj približati večplastni resnici. Resnica kot bitje ali moč vsekakor obstaja, le poiskati se jo moramo naučiti. V vsakem trenutku se ji lahko dokaj približamo ali celo dovolj oddaljimo….
Poglejmo si najprej, kdo so simptomi!
Poimenovali bi jih lahko kar z znaki, s smerokazi, posledicami, pokazatelji psihofizičnih neravnovesij, poizkusi čiščenja, uravnovešanja ali celo reakcije, odzive organizma (vseh nivojev bivanja) na določene dražljaje - stres=preobremenitve v vseh pogledih.
Širše gledano, lahko kakršenkoli simptom izraža opozorilo, izziv, preizkušnjo, celo skušnjavo, govorico telesa ali duše, če pa smo bolj natančni, tudi glas vesti, še pogosteje pa notranji glas, ki šepeče in vabi k spremembi, premostitvi, preobrazbi, razpiranju zavesti in delu na sebi. Le kaj lahko postanem kot človek na račun premagane ˝bolezni˝ - naše zaveznice? Je stanje popolnega zdravja, vsesplošnega blagostanja, res pravo gonilo in spodbuda v procesu samospoznanja na poti osebnostne rasti in osvobajanja od brezglavega hitenja, jeze, žalosti, sovraštva, strahu,…?
Pomemben je le proces ozaveščanja, pridobivanje moči in izkušenj med vsakim procesom doseganja zdravja. Med biti zdrav in to postati, biti sposoben vedno znova ozdraveti, bo zato velika razlika. Tudi voščila in želje, ki izražajo le zdravje in srečo, so krepko zgrešile svoj globlji pomen. Srečno in zdravo ter veliko uspehov in zadovoljstva, pomeni le spanje ali revno monotono duševno in neplodno duhovno življenje. Sočloveku seveda ne bomo zaželeli bolezni in nesreče, lahko pa izrazimo, zaželimo ali poprosimo za pomoč ter zaupanje pri vseh sedanjih in bodočih preizkušnjah, izzivih ter skušnjavah. Vem, da si vaša razumska duša in duša občutkov nikakor ne želita ˝problemov˝, a kaj vse potrebujemo na poti domov, bo poleg naše svobodne volje misli, občutkov in dejanj, vsaj zaenkrat odločal še kdo drug. Da bi v teh besedah znalo biti tudi nekaj resnice, bomo zlahka sprejeli, sprevideli na primeru prometne nesreče. Hitro pa se bo zalomilo v vsakodnevnih preizkušnjah - bolezni:˝Da bi nekdo drug, ki si ˝želi˝ našega napredka v vseh pogledih, odločal, ali le delno vplival, pripomogel k nastanku simptoma, neravnovesja, težko verjetno – kar nemogoče? ˝So to zgolj naključja, naše neupoštevanje zemeljsko-naravnih in duhovnih zakonitosti, ali še kaj drugega?
Skratka, znake neravnovesij le budno opazujmo, o njih razmišljajmo (vedno se vprašajmo, zakaj so se pojavili), dopuščajmo, da je mogoče marsikaj, in po občutku, prepričanju ter odločitvi tudi nekaj ukrenimo! Na sebi in na bolje – se razume. Odskočna deska nam je bila tudi tokrat ponujena.
Simptomov pa nikar prehitro ne zadušimo, saj se tudi v tem primeru ne bomo izognili ponovnim opozorilom, kvečjemu bomo organizem le obremenili, zastrupili, oslabili vitalne procese, kamor sodi tudi sposobnost izločanja odpadnih ali nepredelanih moči, od njih (zdravil) postajamo celo odvisni, spremenijo nam lahko čustveno-mentalno življenje in nenazadnje, žalijo in pustošijo nam imunski sistem ali ozdravitveno moč.
Težave, opozorila in začetne neharmonije bomo na tak neodgovoren način postopoma spremenili v subakutna in kronično-degenerativna stanja, notranja modrost pa nas bo sčasoma naveličana prenehala opozarjati na nepravilnosti, vse do trenutka poslednje krize, ločnice ali odločitve.
Da bomo lažje razumeli, kdaj je simptom fiziološki in kdaj patološki-bolezensko-neharmoničen, si oglejmo še nekaj razmišljanj:
Simptomi:
So lahko pokazatelji pešanja ali slabe organiziranosti življenjskih (vitalne, eterične sile) moči in okrepitve zemeljskih fizičnih sil smrti. Malce neroden izraz, a vseeno čisto logično poimenovanje sil razgradnje (osteoporoza, karies, gangrena,…), težnosti (otekanje, edemi, celulit, povečana telesna teža, utrujenost,…), teme (sedimentacija, zgoščevanje – otrditev, debeljenje povrhnjice,…) in toplote (vročina – topel zrak in kopeli le utrujajo, dolgotrajna povišana telesna temperatura,…). Lahko manifestirajo proces, poizkus ˝prebave˝- izničenja nam tujih, vstopajočih zunajčloveških moči, kar lahko označimo kot delo ozdravitvene moči ali imunskega sistema.
Lahko pa izražajo celo odmik ali neharmonijo imunskega sistema zaradi neuravnovešenosti duševnega sveta (jeza, strah, skrbi,… skratka stres).
Bi se lahko iz vsega napisanega že opredelili, kdaj so znaki bolezenski in kdaj so čisto fiziološki, in kateri so pravi vzroki neravnovesij? Če morda tega še niste zmogli razločiti, stopimo še malce dlje!
