Če si želimo idejo iz naslova tretjega poglavja lažje predstavljati in morda v njej najti nekaj resnice in celo preveriti, če napisano drži tudi v praksi, potem si bo potrebno od bližje in vsaj na kratko ogledati značilnosti vseh štirih dimenzij bivanja, predvsem pa organizacije duha ali imunskega sistema. Kaj več o njih pa v skripti Rak, tumor-skrivnost stoletja.

Da bi kri lahko bila tudi organ, vam bo hitro jasno, če vas najprej spomnim na njene tako anatomsko-funkcionalne, kot tudi na okultno-ezoterične značilnosti, ravni razmišljanja.

Organ ima tako svojo strukturo, snovnost (beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate in mineralne soli), kot tudi obliko, ki je omejevana ali obkrožena z membrano, ovojnico, opno ali v primeru krvi z žilno-kapilarno steno. Različna tkiva in celice se povezujejo v celoto-organ, kar se dogaja tudi v naši krvi. Vsak je tako del celote, kot tudi posamezni člen, od drugih odvisen ter ločen z membrano. Med seboj sodelujejo tako na fizično-eterični le navidez tekoči osnovi (limfa, hormoni, kri), kot tudi na idejno-homeopatski duševno-duhovni dimenziji bivanja. Postavljeni so le v določen del telesa, delujejo pa globalno, celotno, kot kri, ki je poleg tega in v nasprotju z njimi tudi fizično povsod prisotna. Tako kot v posameznih organih, se tudi v krvi ali skoznjo utelešajo bolj ali manj prisotne in za njih značilne moči in kvalitete vseh planetov, zodiakalnih znamenj, prisotni so tudi vsi etri, elementi in fizične sile, trije poli, oba tokova in vse ravni bivanja. A kot že omenjeno v prejšnjem poglavju, bo vedno ena kvaliteta, ambient ali značilnost prevladovala.

Tudi kri se hrani kot celota-organ z močmi, ki jih nosi v sebi, in ki jih nesebično prejema od duha (ljubezen, toplota, entuziazem, svobodna volja in potreba po utelešanju-življenju-razvoju,…), od moči posameznih planetov (bitja volje, modrosti, gibanja, oblike, časa ali naroda ter življenja ali svita) in zodiaka, kot duhovnih bitij ljubezni in harmonije (serafi in kerubi). Verjetno ste v močeh ali v duhovnih svetovih, hierarhijah planetov prepoznali tudi sile oblasti (Saturn), gospostev (Jupiter), kreposti (Mars), moči (Sonce), angelov vodnikov ali arhajev (Merkur), nadangelov (Venera) in angelov (Luna), ki delujejo tako izven, kot tudi znotraj nas. Ali nismo tudi mi preobrat, zasuk in utelešenje, materializacija makrokozmosa?

Tako kot v organ povečini prihaja arterialna kri in iz njega izhaja venozna, bo tudi kri kot organ prehajala iz živo rdeče pranizirane in kozmične v modro zemeljsko in počlovečeno- venozno. Kdo je tista sila, ki jo zmore nepretrgoma poganjati, pa sem vas skušal že ˝prepričevati˝ v prejšnjem poglavju, ob tem pa ne smemo pozabiti zgoraj omenjenih duhovnih bitij, planetov in zodiaka, individualnega duha in na Očetove moči volje po realizaciji projekta človek (biblijska zgodba o izgubljenem Sinu) kot deseti hierarhiji po Sveti trojici – prinašalca ljubezni in svobode, če sem vse skupaj prav razumel, seveda.

Ker nam poleg časa omejuje ali pogojuje bivanje na Zemlji kot planetu tudi prostor, gibanje in oblika, sem se odločil, da iz naše skripte Alergije in druga kožna neravnovesja (februar 2001) skorajda v celoti povzamem del prvega poglavja, ki opisuje štiri telesa ali nivoje bivanja. Kaj dosti boljšega trenutno tako in tako ne bi bil sposoben ujeti in napisati.

Nekajkrat sem že omenil vitalnost, duševnost in duha, in ker bodo v bodoče ti izrazi kar pogosti, je čas, da si jih ogledamo malce bolj podrobno. Ločiti pa jih moramo tudi od njihovih organizacij, saj bomo le na tak način kri kot bistvo, idejo lažje spoznali, njena neravnovesja tudi ublažili, premostili in razumeli, kaj vse se z njo pretaka.

Fizično telo – je vse, kar je zaznavno našim petim čutom, vse, kar vsebuje obliko in snovnost – fizično materijo. Fizis kot tempelj ali možnost razvoja in rasti, je rezultat dobro organiziranih vitalnih duševnih in duhovnih sil. V to dimenzijo bivanja uvrščamo tudi instinkte po preživetju, hranjenju, reprodukciji, pitju, oblačenju,….Najbolj fizično telo pa bo vsekakor najtrši kostni, živčni (nesposoben obnove) sistem in pet čutov s kožo in glavo. Že za časa življenja, sploh pa takoj, ko človek umre, je materija – fizis prepuščen že omenjenim fizičnim silam smrti.

Eterično – vitalno ali pransko telo štirih etrov predstavlja življenje – vitalne sile, ki prežemajo in izgrajujejo fizično telo, ki samo po sebi ne bi zmoglo preživeti, kaj šele se gibati, misliti, govoriti, ostati budno ali v pokončni drži. Sem spadajo vsi vitalni procesi, stadiji življenja in notranja gibanja, temperament, nagnjenja, potrebe, navade in spomin. Njegove dobro organizirane moči se izražajo v procesih rasti, obnove, čiščenja, izločanja, v kroženju življenjskih tekočin, v delovanju limfnih žlez in tistih z notranjim izločanjem,… Je moč ali bitje, ki se poleg imunskega sistema neprestano zoperstavlja vsemu škodljivemu, tujemu, kar hoteno ali nezavedno stopa v našo integriteto. Bolje kot je organizirano, manj moči imajo fizične sile, in obratno, bolj kot se le-te okrepijo, bolj se oddaljijo etri življenja, kemizma, svetlobe in toplote. Kaj več o etrih – njihovih značilnostih, si lahko preberete v skriptih Rodila in spolovila… ter Elementi, etri in fizične sile v luči ozdravitvenih procesov.

Duševno, astralno ali čustveno mentalno telo ali svet čustev, želja, poželenj, strasti, simpatije in antipatije, skrbi predvsem za oblike telesa, organov. Uteleša se z dihanjem, izraža pa z mislimi, občutki in dejanji. Harmoničen duševni svet uravnovešeno vodi eterično dimenzijo, neprevzgojen in razburkan astral (jeza, sovraštvo, strah, skrbi) pa le moti in slabi vitalne procese. Tudi on sodeluje pri imunskem sistemu, zoperstavlja pa se predvsem vstopajočim se duševnim vibracijam – silam, kot je na primer živalska mesna varianta. Meso, kot astralna sila, se ˝prebavlja˝ v ledvicah (organ elementa zrak), in ravno zato bodo preobremenjena ledvica botrovala in precej pripomogla k nastanku alergij. Spazem (krč), bolečina in smrt – devitalizacija so le nekatere značilnosti pretirano utelešenega duševnega sveta, ki svojo okolico zaznava vsaj s petimi čuti (čutov poznamo 12). Njena prisotnost kot organizacija pa se v vitalnem telesu kaže v gestah, kot so: vdih-izdih, sistola-diastola (stisk-popustitev srčne mišice), peristaltika, ekskrecija (iztiskanje iz žlez z notranjim in zunanjim izločanjem), bledica in rdečica kože, gibanje, premikanje, z odzivanjem na zunanje in notranje dražljaje,… Z vsakim vdihom smo – je duša bolj utelešena in z vsakim izdihom bolj raztelešena, prvi vdih predstavlja rojstvo, zadnji izdih pa smrt, zbuditi se zjutraj, lahko vidimo kot malo rojstvo, zaspati zvečer pa kot malo smrt,…

Duhovno telo - le kam bi uvrstili moči pokončne drže, imunskega sistema, morale, etike, zavesti, razsodnosti ali kreposti, kot so ponižnost, darežljivost, dobrohotnost, tolerantnost,…? Dom duha je v glavi (budnost, prisotnost, simetrija, individualne oblike obraza,…), od koder tudi deluje navzdol in izgrajuje telo po svoji podobi, živi v toploti krvi (različne krvne skupine), se uteleša preko elementa železa (hemoglobin),…

Eno pomeni duhovno telo, nekaj drugega pa je njegova organizacija, ki se uteleša in deluje skozi organizem toplote. Njen center je v glavi, od koder nadzoruje vse, tudi najbolj oddaljene telesne dele in zagotavlja, da v njih, v vsako celico prispe kri, živčni impulz, hrana, hormoni, iz nje pa se izloči vse, česar celica ne potrebuje. Tople okončine in njihova senzibilnost (občutljivost) so garancija, da je v tistem trenutku, obdobju prisotna zadovoljiva organizacija duha. Najtežje je kralju (duh v glavi) nadzorovati in upravljati z najbolj oddaljenimi deželami in ministri (periferija – stopala, dlani in koža). Povsem verjetno je tudi, da se bo ravno zato bolezen – nered, neposlušnost začela v najbolj oddaljenih delih, krajih. Tako duh (budnost – dovolj moči železa v krvi), kot tudi njegova sposobnost organizacije, vodstva in čuvanja (zakonodaja, policija, vojska, znanost,…) celovitosti, nedotakljivosti, morata biti dovolj prisotna in močna pri vseh notranjih in obmejnih (zunanjih), vstopajočih dogajanjih. Upam, da znamo duha in njegovo organizacijo razločiti in ju hkrati videti kot dvoje v enem = imunski sistem. Duh pa je tisti, ki naj bi vodil in organiziral vse ravni bivanja. Vsaka raven ima tako kot duh tudi svojo organizacijo. Kaj več o kvalitetah štirih teles si lahko preberete v skripti Duhovni vidiki otrokovega razvoja… in Tumor – rak, skrivnost stoletja.

Kdo je torej imunski sistem, kje živi, kako deluje, se uteleša, kakšne moči prinaša, kako lahko predvidimo njegovo delovanje, kako ga ojačati, bolje organizirati, oslabiti ali celo uničiti, oddaljiti in užaliti (v tem smo kar specialisti)? Si znamo vsaj zadovoljivo odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja? Ali bo vsako vprašanje spet dobilo, spodbudilo nadaljnje vprašanje? Če bi si vsi na njih tudi zmogli dokaj popolno odgovoriti, potem ne bi vsiljevali cepljenja in dolgo bi tehtali, preden bi predpisali antibiotike, antipiretike, antihistaminike ali se odločali o sprejemu tuje krvi ali organa.